Gručasto naselje na prehodu iz Krškega gričevja v Raduljsko hribovje leži v široki dolini ob cesti Novo mesto-Mokronog. V središču stoji župnijska cerkev sv. Marjete, po kateri je kraj dobil ime. Najpomembnejše kmetijske dejavnosti so poljedelstvo, mlečna živinoreja in vinogradništvo, krajani so v večini zaposleni v bližnjem Plastoformu in Termah Šmarješke Toplice, veliko pa se jih na delo vozi tudi v Novo mesto. V kraju je osnovna šola z vrtcem ter večnamenska dvorana, ki gosti številne prireditve.
Šmarjeta je skupno ime za širši najdiščni kompleks, ki obsega železnodobno naselbino na Vinjem vrhu s pripadajočimi grobišči. Prvič se omenja leta 1314, župnija pa pred letom 1406. Sedanja neoromanska arhitektura župnijske cerkve sv. Marjete je bila pozidana v letih 1910-1927 po načrtih sarajevskega arhitekta J. Vancaša in je nadomestila romansko, v 18. stol. prezidano prednico. Glavni marmorni oltar je iz leta 1927, križev pot in sliko sv. Frančiška v severni kapeli je leta 1885 naslikal M. Koželj, v južni stranski kapeli visi monumentalna slika Križanje iz 1. polovice 17. stol., prinešena iz Slap. Orgle iz sredine 19. stol. so izdelek P. Rumpla.