Na pobočjih Vinjega vrha in hriba, po katerem je posejana vas Bela cerkev, so arheologi odkrili številne gomile iz haltštatske in latenske dobe. Gomile so pregledovali leta 1878 in 1879, zaradi česar so posekali mogočno hrastovje, ki je prekrivalo gomile. Les so uporabili za gradnjo dolenjskih železniških tirov. Pregledali so več kot 30 gomil, verjetno pa je še vedno ostala kje kakšna skrita in nepregledana. Gomile so bili družinski grobovi, kamor so svojci skupaj z umrlimi v znak ljubezni pokopavali tudi številne dragocenosti. Sredino tega »skupnega pokopališča« so tvorili večji in bogatejši grobovi, na obrobju pa so bili manjši z manj vrednimi predmeti. Načina pokopavanja sta bila dva: ponekod so v grob položili celo truplo, drugje so pokopali le pokojnikov pepel, spravljen v posebne vrče. Te izkopanine so lep dokaz, da je območje že dolgo poseljeno in da so bili njegovi prebivalci vešči raznih obrti. V grobovih so namreč odkrili lončene posode, nakit iz brona, jantarja in stekla, železno orodje in orožje ter glinasta vretena za sukanje preje in predenje. Najznačilnejša predmeta tega okoliša sta skledasta čelada, ki so jo nosili vojaki-pešci ter čolničasta fibula z vzdolžnimi rebri na loku.

Vir: Cvelbar, Granda in Perše, 2007: 43.                                            Vir: Dular, 1991: 175. 

V strokovni literaturi je to arheološko najdišče poznano kot »šmarješke nekropole«. Material iz grobov je zaradi različnih voditeljev izkopav porazdeljen med več muzejskih ustanov. V Sloveniji ga hrani Narodni muzej, manjše število predmetov, odkritih pri zadnjih raziskavah, pa Dolenjski muzej v Novem mestu. Preostali predmeti se nahajajo v Naravoslovnem muzeju na Dunaju ter v muzeju Peabody v Cambridgeu v ZDA.