Je naselje in najvišji vinorodni grič v občini, z nadmorsko višino 440 metrov, ki je posuto z zidanicami in vinogradi.
Koglo (Haeglein) se prvikrat omenja leta 1318 v klevevškem urbarju. Srednjeveške listine sicer ne navajajo cerkve sv. Lenarta. Ta se v pisnih virih prvikrat pojavi šele v 17. stol., in sicer v zapisnikih iz let 1667 in 1677, in leta 1689 tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Cerkev naj bi bila posvečena sv. Barbari, pri oltarju te svetnice je tudi bratovščina sv. Barbare, kjer naj bi maševali.
Kot cerkev sv. barbare je stavba vrisana še na jožefinskem vojaškem zemljevidu iz let 1763-1787.
Njena arhitektura izdaja enotno zidano srednjeveško gotsko stavbo.