Je ena najbolj množičnih solidarnostnih akcij. Letno se organiziranih krvodajalskih akcij udeleži  več kot 103.000 krvodajalcev. Največ zaslug zato ima prav gotovo tudi Rdeči križ, ki s svojimi dejavnostmi spodbuja k darovanju krvi. Območno združenje RK NM je letos organiziralo krvodajalske akcije po občinah in krajevnih skupnostih, kar se je močno obrestovalo.

Ustrezni nadomestki za kri ne obstajajo. Uporaba pripravkov iz krvi  je tako pogosto edina možna izbira pri določenih oblikah zdravljenja. Po vsem svetu ljudje vseh starosti in različnih življenjskih navad vsak dan  potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroženega življenja transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostopnost do nje pa žal ni enak za vse, ki jo potrebujejo.

Občina Šmarješke Toplice je skupaj z Območnim združenjem  Rdečega križa Novo mesto in krajevnima organizacijama Šmarjeta in Bela Cerkev, v ponedeljek, 7. 12. 2009, organizirala slovesno podelitev priznaj vsem krvodajalcem jubilantom iz naše občine, ki so kri darovali petkrat, desetkrat, dvajsetkrat, …. in celo stodesetkrat.  Priznanja je prejelo 34 krvodajalcev.

  

Srečanje je potekalo v prijetnem okolju gostilne Pri Pavletu v Zburah.
Zbrane je pozdravili županja mag. Bernardka Krnc. Nagovorila pa jih je tudi podpredsednica Območnega združenja RK  ga. Marta  Medle, ki je skupaj z županjo podelila priznanja.

Krvodajalcem so s kratkim kulturnim programom HVALA rekli tudi učenci OŠ Šmarjeta pod vodstvom ga. Irene Zupančič, ki vsako leto poskrbi za prijeten program. 

   .

Kdo je lahko krvodajalec?
Krvodajalec je lahko vsak, ki je polnoleten, star manj kot 65 let, z vsaj 50 kilogrami telesne teže, vrednostmi hemoglobina 125g/L (ženske) ali 135g/L (moški), krvnim tlakom pod 180/1000, zdravim srcem, brez povišane telesne temperature, oz. oseba, ki se dobro počuti. Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri.

Komu dajemo kri?
Bolnikom, ki sami ne morejo tvoriti krvi in njenih sestavin -hemofiliki dobivajo nadomestno terapijo s faktorji strjevanja krvi vse življenje. Izguba krvi ob poškodbi je lahko tolikšna,
da povzroča motnje v zdravju ali celo ogroža življenje. Pri hujši prometni poškodbi porabijo 10 litrov in več krvi in prav tako pri zdravljenju poškodb večjih žil ali pri obsežnih opeklinah. V Sloveniji potrebujemo letno 90.000 enot krvi. Kri in njene sestavine so nepogrešljive pri številnih postopkih zdravljenja. Krvodajalci, ki dajejo kri, omogočajo sodobno zdravljenje in s tem ohranjanje življenja ter zdravja, nam vsem.
Največ, kar lahko storimo za sočloveka, je, da mu damo kri. Pri odraslem posamezniku odtehta teža krvi približno 7odstotkov telesne teže. Torej ima 70 kilogramov težak človek okrog 5 litrov krvi. Krvodajalec da brez zaznavnih težav 450 ml ali slabo desetino celotne količine krvi. »če naglo izgubi več kot liter krvi, pa je to zanj že pomanjkanje le-te.

Kri je nekaj najdragocenejšega kar ljudje lahko podarimo sočloveku!
Zato je prav, da se vsaj simbolično zahvalimo vsem prostovoljnim krvodajalcem, ki prispevajo k temu, da vir krvi nikoli ne usahne.

Martina Hočevar