Kmetijstvo

Področje občine Šmarješke Toplice je bilo še pred petdesetimi leti izrazito kmečko področje. Danes je na tu cca 1.264 ha (36,9%) kmetijskih zemljišč na katerih je 7 čistih kmečkih gospodinjstev, katerim edini prihodek v gospodinjstvu aktivnim članom gospodinjstva predstavlja kmetijska dejavnost. Ostalim je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost. Nekaj kmetij se ukvarja z biološko pridelano zdravo hrano.

 

Poljedelstvo
Na poljih prevladujejo koruza, pšenica, ječmen in krompir, sem in tja pa nekaj malega krmnih rastlin. Razvoj turizma je nekaj kmetov že navdušil za pridelavo zelenjave.

 

Živinoreja

V strukturi kmetijske pridelave je v občini Šmarješke Toplice živinoreja še vedno med pomembnejšimi kmetijskimi panogami. Domače živali redijo na 137 kmetijah.

Pravi kmetje redijo pitano govedo, nekaj malega krave mlekarice, malo kmetov pa ima tudi manjše prašičje farme.

Za območje občine je značilna tudi izrazito tradicionalna reja prašičev. Kmetje redijo manjše število plemenskih živali; del prirejenih prašičev porabijo za samooskrbo, del za prodajo ali kot mlade prašiče do 30 kg za nadaljnje pitanje ali jih spitajo do končne teže.

 

Trinajst kmetij ima registrirano dopolnilno dejavnost. Prevladujoča oblika registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetijah je turizem na kmetiji.

Občina Šmarješke Toplice se lahko pohvali z najboljšimi pridelovalci salam, ki redno osvajajo priznanja za kakovost.

 

Vinogradništvo

V vinskih goricah je bilo po drugi svetovni vojni še precej samorodnice, danes pa so tam vzorno urejeni vinogradi, kjer pridne roke vinogradnikov pridelajo odličen cviček. Občina Šmarješke Toplice leži znotraj Posavske vinorodne dežele - Dolenjski vinorodni okoliš. Na območju občine je v register pridelovalcev grozdja in vina vpisanih 98 vinogradnikov.

 

Sadjarstvo in čebelarstvo

Šmarjeta in Bela Cerkev z okolico sta bila znana po vzorno urejenih sadovnjakih starih odpornih sort, kjer so pridelali na tone jabolk in hrušk. Zadnjih dvajset let so ti sadovnjaki drug za drugim propadali. Danes je večji plantažni nasad jabolk le na posestvu Klevevž, kjer so zasadili nekdanje grajske njive, ostalo pa je še nekaj manjših plantažnih sadovnjakov. Ker pa sadjarstva ni brez čebel, imamo izredno dobro razvito tudi čebelarstvo, ki ima že stoletno tradicijo in sicer na območju občine deluje čebelarsko društvo. Skupaj je na območju 8 čebelarjev, od tega eden večji, z nad 40 čebeljih panjev