Občina Šmarješke Toplice

Šmarjeta 66

8220 Šmarješke Toplice

 

Telefon: 07/38 44-330

Fax: 07/38 44-335

GSM: 031/719 838

E-mail: info@smarjeske-toplice.si

Uradne ure za poslovanje s strankami

Poned.: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00

Sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00

Petek: 8.00 - 12.00

 

Poslovni čas

Ponedeljek, torek: 7.00 - 15.30

Sreda: 7.00 - 17.00

Četrtek: 7.00 - 15.30

Petek: 7.00 - 14.00

 

-------------------------------------------

 

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

 

Judita Hvala (inšpektorica):

Telefon: 07 39 33 561

Faks: 07 39 33 580

medobcinski.inspektorat@sentjernej.si

judita.hvala@sentjernej.si

 

Tomaž Resinovič (občinski redar):

Telefon: 031 739 894

medobcinsko.redarstvo@sentjernej.si

tomaz.resinovic@sentjernej.si

 

Znamenitosti

 

KULTURNE ZNAMENITOSTI


V šmarješki dolini je bil nekoč zaliv Panonskega morja, zato je tu še danes moč najti miocenske fosile polžkov in školjk, našli so celo zob morskega psa in kitovo vretence. Obstajajo tudi dokazi (ostanki stavb, orodja, keramike), da je bilo to področje poseljeno 5000 let pr. n. š. V starejši in mlajši železni dobi so vzpetino Vinjega Vrha poselila keltska plemena, zato so na tem področju arheologi odkrili številne gomile iz halštatske in latenske dobe. Najznačilnejša predmeta tega okoliša sta skledasta čelada ter čolničasta fibula. Prva pisna omemba krajev je bila 15. junija 1074, ko je nastala pomembna listina, s katero je posest freisinških grofov v okolici Vinjega vrha prešla v last oglejskih patriarhov.

 

 

Karlovškova hiša v Šmarjetitl_files/Turizem/Gastronomija/cvicek.jpg

Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. V zgradbi je danes Karlovškova spominska soba. 

Jože Karlovšek je bil rojen leta 1900 v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931.

Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. 

 

 

Ruševine gradu Klevevžtl_files/Turizem/Znamenitosti/klevevz.jpg

Pomemben spomenik kulturne dediščine v občini Šmarješke Toplice je tudi grad Klevevž (Klingenfels). O gradu danes pričajo le razvaline obodnega zidovja nad okljukom Radulje. V neposredni bližini stoji nekdanja grajska pristava z gospodarskimi poslopji. Grad Klevevž je leta 1265 pozidal freisinški škof Konrad, izrecno pa je omenjen šele leta 1306. Klevevški gospodje so prvič omenjeni leta 1267. Grad so leta 1942 požgali partizani.

 

 

Ruševine gradu Štrlek

Na Dolenjskem in širšem območju ob reki Krki, je v srednjem veku zraslo veliko gradov. Zaradi obmejna lege ter bližine tako Ogrske kot Hrvaške je bilo to območje nenehno v nevarnosti pred vdori sovražnih sosedov. Da bi svoja ozemlja zaščitili so jih Habsburžani utrjevali s postavitvijo številnih gradov. Grad Štrlek je v pisnih virih prvič omenjen leta 1247, zato ga uvrščamo med starejše gradove na Slovenskem. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Slepškega pri Mokronogu, pozidala pa sta ga brez dovoljenja tedanjega lastnika posesti, freisinškega škofa zato je grad sodil med "črne" gradnje. Razvaline gradu Štrlek stojijo nad potokom Toplica, v neposredni bližini današnjega zdraviliškega kompleksa Term Šmarješke Toplice. Do razvalin gradu vodi urejena sprehajalna pot. Danes lahko občudujemo le razvaline južne in zahodne stene nekdanjega gradu. 

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/vodnjak.JPG

Vodnjak v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah

Litoželezni vodnjak s kipom ženske z vrčem, ki stoji v zdraviliškem parku v Šmarjeških Toplicah je bil izdelan v drugi polovici 19. stoletja v eni izmed avstrijskih livarn. V Šmarješke Toplice ga je leta 1926 pripeljal novomeški zdravnik Viktor Gregorić, ki je tistega leta tudi odkupil takratne Toplice. V litoželezni vodnjak, ki je takrat stal na dvorišču med dvema kopelma, je dal napeljaljati pitno vodo. Gregorić je zgradil tudi moderno zgradbo s sobami za goste, napeljal elektriko, uredil širšo okolico stavb in bazenov ter sprehajalne poti.

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/belacerkev.jpg

Župnijska cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi

Cerkev sv. Andreja obdana s pokopališčem stoji na najvišji točki vzpetine, okrog katere se je razvila vas Bela Cerkev. Ljudsko izročilo pravi, da je dobila Bela Cerkev ime prav po beli, zidani cerkvi, ki se je že na daleč razlikovala od ostale lesene arhitekture v prostoru. Sedanja sakralna zgradba je bila pozidana v poznobaročnem stilu leta 1813 na prostoru  srednjeveške prednice. Cerkveni inventar je iz prve polovice 19. stoletja in ohranje tradicijo baročnega podobarstva. Cerkev sv. Andreja je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1283, lokacija cerkve pa je omenjena v znameniti listini freisinškega škofa, izdani 15. junija 1074 v Ogleju.

 

Cerkev sv. Jožefa na Velikem Vinjem Vrhutl_files/Turizem/Znamenitosti/vinjivrh.jpg

Cerkev stoji na 392 m visokem, razglednem in z vinogradi zasajenem Velikem Vinjem Vrhu nad Šmarjeto, v območju enega največjih dolenjskih železnodobnih gradišč. Številne predelave cerkve, ki so sledile stilnim novostim (gotika, barok) ter bogata in kvalitetna oprema pričajo o njenem izjemnem pomenu, ki presega povprečje podeželskih podružnic.

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/slapih.jpgCerkev Karmelske matere božje v Slapih

Grajska cerkev Karmelske matere v Slapih je bila pozidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov med 2. svetovno vojno požganega gradu Klevevž. 

 

Župnijska cerkev sv. Marjete v Šmarjetitl_files/Turizem/Znamenitosti/smarjeta.jpg

Cerkev sv. Marjete v Šmarjeti je bila s časovnimi presledki pozidana med leti 1909 in 1928 in je nadomestila starejšo srednjeveško prednico. Sakralna arhitektura je značilna za čas nastanka, cerkvena oprema pa je delo priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev. V cerkvi visi monumentalna slika Križanja iz 17. stoletja prinešena iz cerkve Karmelske matere božje v Slapih. Kamnit zid, ki obdaja cerkev je nekoč predstavljal meje nekdanjega farnega pokopališča, ki je bilo opuščeno leta 1948. Na pročelju cerkve je vzidana spominska plošča padlim v 1. svetovni vojni in je ena redkih tovrstnih obeležij na Dolenjskem. Pod cerkvenim korom sta vzidani nagrobni plošči šmarješkima duhovnikoma Jakobu Jegliču in Janezu Volčiču.

 

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/0003.JPG

Hiša žive dediščine "Iz narave in preteklosti za prihodnost"

 V sklopu projekta imenovanega Hiša žive dediščine »Iz narave in preteklost za prihodnost« je s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo v vasi Bela Cerkev v Občini Šmarješke Toplice na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev zaživel medgeneracijski interpretacijski center dediščine. Njegova vsebina nudi vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja ter na inovativen način predstavi bogato kulturno dediščino območja Šmarjeških Toplic.

 Več na: http://tic.smarjeske-toplice.si/sl/hisa-zive-dediscine.html

 


 

 

NARAVNE ZNAMENITOSTI

 

Občina Šmarješke Toplice leži na področju, kjer se dinarska podolja, ravniki in planote stikajo s panonskim gričevjem in ravninami. Stik se odraža v termalnih vrelcih, raznolikosti kamnin, razgibanosti površja, vodovju, raznolikosti prsti in rastja, v podnebnih značilnostih, rabi tal, pa tudi  v kulturnem pogledu.

Področje občine obkroža več vodotokov, na južnem delu je to reka Krka ter potok Toplica in Zavetrščica, na severnem delu Laknica, v osrednjem delu pa si skozi ozko sotesko utira pot največji potok Radulja. Več potočkov, nekateri izmed njih so še danes pitni, tudi večkrat ponikne.

Ena izmed najpomembnejših naravnih danosti v občini je prav gotovo termalna voda, saj je le-ta podlaga za razvoj zdraviliškega turizma, ki se je pričel leta 1792, ko so izšli prvi zapisi o Jezerskih Toplicah, kakor so takrat imenovali Šmarješke Toplice.

 

 

Koglo in Vinji Vrhtl_files/Turizem/Znamenitosti/Vinji_vrh.jpg

Pokrajina je reliefno precej razgibana, opredeljujeta jo dva griča: Koglo 417 m in Vinji Vrh 392 m. Oba po prisojni strani pokrivajo vinogradi, po osojni pa predvsem gozdne površine. Na vrhovih obeh gričev so tudi prekrasne razgledne točke na dolino reke Krke, Gorjance, kočevski gozd, novomeško kotlino in šentjernejsko polje, v lepem vremenu pa tudi na Kamniško-Savinjske Alpe.

Griča sta znana po številnih zidanicah, kjer se lahko obiskovalci okrepčajo s cvičkom in domačimi mesnimi dobrotami.

 

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/Zgornja_jama.jpgZgornja Klevevška jama

Nahaja se ob soteski potoka Radulja pod vzpetino, kjer so razvaline gradu Klevevž. Jamo tvori 209 m dolg rov, na dnu zapolnjen z usedlinami. Jama je suha, le na dnu je nekaj blata in je ena najdaljših na tem območju. Tu so našli kapnike, pa tudi prazgodovinsko keramiko. Po legendi naj bi bil v njej skrit tudi zaklad. Zaenkrat še ni urejena za obiskovalce.

 

 

 

 

Spodnja Klevevška jamatl_files/Turizem/Znamenitosti/Spodnja_jama.jpg

Okoli 10 metrov pod Zgornjo Klevevško jamo se nahaja Spodnja Klevevška ali Ajdovska jama, v kateri je hipotermalni izvir. Le-ta priteka iz špranje v steni s temperaturo 21°C. Jama je doslej edina znana topliška jama. Do sedaj je raziskanih 518 m rovov, vendar tudi ta še ni urejena za obiskovalce. Jama je zanimiva tudi zaradi bogatega jamskega živalstva, v njej so našli porodniški koloniji južnega podkovnjaka in navadnega netopirja ter posamezne male in velike podkovnjake.

 

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/soteskaradulja.jpgSoteska potoka Radulja

Radulja je nekaj deset kilometrov dolg potok, levi pritok reke Krke. V svojem zgornjem toku, v krajšem, a divjem kanjonu s skoraj navpičnimi bregovi, ustvarja manjše glasne in šumeče slapove in skoke. Ob Klevevški Toplici se torej prične soteska Radulje, ki se dviga približno 100 m navzgor. Tu se je Radulja globoko zarezala v pas triadnih apnencev, strmec pa premaguje v številnih slapičih, ki so v hudi zimi vklenjeni v led, spomladi in jeseni pa precej glasni. Po glasnih brzicah Radulje so poimenovali tudi bližnji Klevevž, saj Klingenfels pomeni „pojoči slapovi“.

 

 

Klevevška Toplicatl_files/Turizem/Znamenitosti/toplicaklevevz.jpg

Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir privre na dan pod večjo skalo in je zajet v manjšem bazenu. To je hipotermalni izvir, imenovan Klevevška Toplica, s temperaturo od 21 do 25°C in je nastal ob istem prelomu kot izvir v Šmarjeških Toplicah. Klevevška Toplica je primerna za kopanje.

 

tl_files/Turizem/Znamenitosti/zdravci.JPGZdravci

Močvirnato dolino, kjer se zasanjano vije potok Radulja, so domačini poimenovali Zdravci. Dolina ob Radulji predstavlja dno nekdanjega zaliva Panonskega morja, pozneje pa je bilo tu najverjetneje jezero. To področje ob Radulji, ki ob močnem deževju prestopi bregove in poplavi ravnino, daje zavetje nekaterim redkim pticam in živalim, kot so sive in bele čaplje, vidre, bobri, potočni raki, srne, lisice, divji zajci in fazani. Zdravci so tudi prava zakladnica rastlinskih vrst. Področje je ponekod povsem močvirnato, poraščeno s šaši in ločki, na najbolj vlažnih tleh, polnih manjših izvirov pa lahko opazimo trstičje. Ob Radulji rastejo stoletne vrbe, ki so se razbohotile in dajejo pokrajini svojevrsten videz.

 

 

Indijski lotostl_files/Turizem/Znamenitosti/lotus.jpg

Sredi zdraviliškega parka v Šmarjeških Toplicah, kjer je tudi botanična pot, je jezerce, ki ga napaja izvir tople vode, v njem pa že več let raste pri nas zelo redka rastlinska vrsta - indijski lotos. Poleti je gladina vode gosto prekrita z velikimi povoščenimi listi, nad gladino pa se ponosno dviga več sto nežnih rožnatih cvetov. Danes so naravna nahajališča indijskega ali rdečega lotosa le še v nekaterih predelih Azije in Avstralije. Do sedaj je veljalo, da indijski lotos na prostem pri nas ne preživi zime, torej je ta v Šmarjeških Toplicah še toliko večja posebnost in zanimivost.

 

 

Škratova luknja

V zvezi z Belo Cerkvijo obstaja zanimiva zgodba o Škratovi luknji, katere vhod je še danes ohranjen. Pred davnimi časi je vhod vodil v dolg rov pod Belo Cerkvijo. Po pripovedovanju starejših ljudi, so v rovu živeli majhni, prijazni škratki. Pomagali so ljudem in bili njihovi pravi prijatelji. Mir tega kraja je pokvaril pohlepen mladenič, ki se je naselil v tej vasi. Škratov ni maral in jih je preganjal. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji Vrh. Ljudje, ki so ostali brez njihove pomoči, so ničvrednega mladeniča izgnali iz vasi, vendar škratov ni bilo nazaj. Ljudem so pretili hudi časi. Da ne bi vas propadla, se je najstarejši škrat odločil, da bo kljub vsemu pomagal ljudem, vendar se jim ni nikoli prikazal pri belem dnevu. Od takrat se ta rov imenuje Škratova luknja.

Za boljšo uporabniško izkušnjo ter za analizo prometa uporabljamo spletne piškotke. Z nadaljevanjem ogleda spletne strani, se strinjate s uporabo. Več informacij

Spletni piškotki