Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno-storitveno območje Bela Cerkev – vzhod

Sprejem
Datum sprejetja:
17.04.2024
Organ sprejema:
Župan
Objava
Datum objave:
26.04.2024
Začetek veljavnosti:
04.05.2024
Status:
Veljavno
Drugi podatki
Tip objave:
Odlok
Vsebina:
4. Okolje in prostor > Občinski podrobni prostorski načrti (OPPN)
Na podlagi 124. člena in v povezavi s 129. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 17/18 in 159/21) je župan Občine Šmarješke Toplice na 9. redni seji dne 17.04.2024 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA POSLOVNO-STORITVENO OBMOČJE BELA CERKEV – VZHOD
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 91/12, Uradno glasilo e-občina, št. 21/21 – 1SD OPN, v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno-storitveno območje Bela Cerkev – vzhod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 3513. 
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen
(spremljajoče gradivo OPPN)
(1) Spremljajoče gradivo OPPN je: 
  1. Izvleček
  2. Poročilo o sodelovanju z javnostjo
  3. Podatki iz prikaza stanja prostora Strokovne podlage
  4. Strokovne podlage
  5. Usmeritve
  6. Mnenja
  7. Elaborat ekonomike
  8. Okoljske presoje
  9. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
  10. Povzetek za javnost
(2) Spremljajoče gradivo OPPN je sestavina vezane mape OPPN, razen Strokovnih podlag iz 3.1 točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Šmarješke Toplice.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Območje urejanja: zaokroženo ureditveno območje, ki zajema območje OPPN.
(2) UE: prostorska enota na območju urejanja, ki jo predstavlja sklop ene ali več gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(4) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(5) Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji.
(6) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija pomožnih objektov na gradbeni parceli.
(7) Kolenčni zid je zid v mansardni etaži in se meri od zgornjega roba nosilnega dela zadnje medetažne konstrukcije do spodnjega roba kapne lege.
(8) Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
5. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
  • EUP: enota urejanja prostora,
  • UE: ureditvena enota,
  • GJI: gospodarska javna infrastruktura,
  • TP: transformatorska postaja,
  • EKK: elektrokabelska kanalizacija,
  • ČN: čistilna naprava,
  • MČN: mala čistilna naprava,
  • PM: parkirno mesto.
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
6. člen
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje urejanja z OPPN je namenjeno gradnji objektov in ureditvi površin za različne poslovne in storitvene dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi, manipulativnimi in zelenimi površinami ter navezavami na GJI.
(2) Pozidava z novimi stavbami je predvidena na dveh zazidalnih otokih, manjšem na severni strani in večjem na južni strani lokalne ceste LC, odsek 295373 Bela Cerkev-Draga (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta). Slednji ima na južni strani z OPN predviden širok linijski zeleni pas. 
(3) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za pripravo OPPN PSO Bela Cerkev – vzhod (EUP BEC_10_OPPN) (št. proj. P-2023/01, izdelal: GPI d.o.o., Novo mesto, februar 2023).
7. člen
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja se nahaja na vzhodni strani naselja Bela Cerkev, severno od avtoceste A2 na relaciji Kronovo-Dobruška vas (v nadaljnjem besedilu: avtocesta) ter v vznožju vinogradniškega območja Vinji vrh na severni strani. Definirano je na podlagi določb OPN, in sicer kot EUP BEC_10_OPPN z namensko rabo CU – Osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij, ZD – Druge urejene zelene površine in PC – površine cest. 
(2) Velikost območja urejanja je okrog 1,44 ha in obsega zemljišča in njihove dele s parcelnimi številkami 2614/5, 2618/2, 2619/4, 2620/5, 2943/1, 2618/1, 2619/3, 2619/5, 2620/6, 2955/11 in 2634/2, vse k. o. 1468-Bela Cerkev.
(3) Meja območja urejanja se na vzhodni strani začne pri gostinskem objektu, kjer poteka proti jugu prečno preko njegovega dvorišča vse do nekategorizirane dovozne poti. Meja se nato zalomi proti zahodu s potekom vzdolž omenjene poti in severno od objektov kmetije. Na zahodni strani se meja zopet zalomi, in sicer proti severozahodu, pri čemer zajame del druge nekategorizirane dovozne poti. V nadaljevanju nato poteka po robu zemljišča z obstoječo pozidavo vse do lokalne ceste. Tam se usmeri proti severu, pri čemer prečka lokalno cesto in na drugi strani te ceste zajame manjše zemljišče. Potek meje se nato usmeri proti vzhodu s potekom po južni strani lokalne ceste vse do izhodiščne točke. 
(4) Območje urejanja in potek meje preko zemljiških parcel sta razvidna iz grafičnega načrta 3 (DKN s prikazom območja urejanja). V primeru odstopanj od navedenih parcelnih številk v tem OPPN ali kasnejših sprememb parcelnih številk se upošteva grafični prikaz ureditev in tangiranih parcel.
8. člen
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na GJI in grajeno javno dobro bodo predvidoma potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer:
  • rekonstrukcija lokalne ceste z ureditvijo obojestranskih kolesarskih) površin in izvedbo cestnega priključka 1 in 2 (parc. št. 2943/1, 2614/1, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP OPR_3);
  • navezava na obstoječo TP Bela Cerkev 2004 zahodno od območja urejanja ob lokalni cesti (parc. št. 2618/2, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP BEC_2);
  • urejanje cestne razsvetljave in prestavitev svetilk ob lokalni cesti (parc. št. 2943/1, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP OPR_3);
  • navezava na obstoječ vod elektronskih komunikacij zahodno od območja urejanja (parc. št. 2955/11, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP BEC_2);
  • navezava na obstoječ vodovod ter gradnja hidrantov ob lokalni cesti (parc. št. 2943/1, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP OPR_3);
  • navezava na načrtovano kanalizacijo odpadnih voda (parc. št. 2943/1, k. o. 1468-Bela Cerkev ter EUP BEC_2) zahodno od območja urejanja (projekt v izdelavi).
(2) Posegi izven območja urejanja so prikazani na grafičnem načrtu 11 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
9. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje UE:
  • UE A – območje centralnih dejavnosti (UE A1 – manjši zazidalni otok, UE A2 – večji zazidalni otok, UE A3 – dovoz);
  • UE B – območje zelenih površin (UE B1 – zeleni pas pri predvidenih objektih, UE B2 – zeleni pas pri obstoječi pozidavi, UE B3 – pot v javni rabi);
  • UE C - območje prometne infrastrukture (UE C1 – lokalna cesta, UE C2 – interna dovozna cesta 1, UE C3 – interna dovozna cesta 2).
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
 
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
10. člen
(vplivi in povezave)
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. Zagotovljen mora biti stalen dostop urgentnim vozilom.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditev začasnih dostopov in podobno, pod pogojem, da niso v neskladju z določbami OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati. 
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje. 
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) se zagotovi takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
 
2.2 Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
11. člen
(vrste gradenj in vrste objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) in izdano Tehnično smernico TSG-V-006: 2022 Razvrščanje objektov dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte:
a)     Nestanovanjske stavbe:
12112     -    Gostilne, restavracije in točilnice
12201     -    Stavbe javne uprave
12202     -    Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
12203     -    Druge poslovne stavbe 
12301     -    Trgovske stavbe
12304     -    Stavbe za storitvene dejavnosti
12420     -    Garažne stavbe (garaže in pokrita parkirišča kot enostavni, nezahtevni in manj zahtevni objekti ter kolesarnice kot enostavni objekti)
12510     -    Industrijske stavbe (le delavnice za obrtno dejavnost)
12520     -    Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le za potrebe dejavnosti na območju urejanja ter le kot enostavni in nezahtevni objekt)
12610     -    Stavbe za kulturo in razvedrilo
12630     -    Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
12640     -    Stavbe za zdravstveno oskrbo (ambulanta, zdravstvena posvetovalnica, stavbe za rehabilitacijo, veterinarska ambulanta in podobno)
12650     -    Stavbe za šport
12742     -    Stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi (le gasilski dom)
12745     -    Stavbe za funkcionalno dopolnitev (le kot enostavni in nezahtevni objekt, nadstrešnice tudi kot manj zahtevni objekt)
12746     -    Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje
 
b)    Gradbeni inženirski objekti:
21121     -    Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
21122     -    Parkirišča izven vozišča (le kot enostavni in nezahtevni objekt)
21520     -    Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo padavinskih voda kot enostavni objekti)
22210     -    Lokalni (distribucijski) plinovodi (le kot nezahtevni objekti)
22221     -    Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo (kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22231     -    Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija) (le kot nezahtevni in manj zahtevni objekti)
22232     -    Čistilne naprave (le kot enostavni objekt)
22241     -    Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi (le kot enostavni in nezahtevni objekti)
22242     -    Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja (le kot enostavni in nezahtevni objekti)
24110     -    Športna igrišča (igrišča za športe na prostem; le kot enostaven in nezahteven objekt)
24122     -    Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (otroška in druga javna igrišča, počivališča za avtodome, bazen za kopanje (le kot enostaven in nezahteven objekt)
24205     -    Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje in zaščitne ograje na igriščih kot enostavni objekti, oporni zidovi kot enostavni in nezahtevni objekti
24206     -    Odprta skladišča in odprte prodajne površine (le kot enostaven in nezahteven objekt)
24208     -     Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
 
(2) Dovoljeno je še:
  • prizidava objekta v horizontalni in vertikalni smeri, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela;
  • sprememba namembnosti glede na dopustne dejavnosti, pri čemer sprememba namembnosti že zgrajenih stavb v stanovanjske stavbe ni dovoljena;
  • dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (nasip / izkop do ustrezne kote terena, oblikovanje brežin ipd.);
  • dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost;
  • pomožni (enostavni in nezahtevni) objekti skladno z določbami veljavnega OPN (skupaj s Prilogo 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora) in tega odloka;
  • začasni objekti skladno z določbami veljavnega OPN in predpisi o začasnih objektih;
  • gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah, ob upoštevanju lokalnega energetskega koncepta, pri čemer ne sme priti do negativnih vplivov na varovana območja narave in kulturne dediščine;
  • objekti za oglaševanje dejavnosti skladno z določbami veljavnega OPN in predpisom o plakatiranju in oglaševanju na območju občine.
12. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Na območju urejanja so znotraj UE A predvidene različne poslovno-storitvene dejavnosti (trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo (brez nastanitev), turizem (brez nastanitev), poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter podobne dejavnosti), medtem ko bivanje ni dopustno. 
(2) V skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti so v objektih dopustne naslednje dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P Izobraževanje, Q Zdravstveno in socialno varstvo , R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S Druge dejavnosti, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(3) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti v sklopu predvidene stavbe se na tangirani gradbeni parceli zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na posamezno dejavnost. Če je potrebno, se zagotovi tudi parkiranje za funkcionalno ovirane osebe, parkiranje koles in enoslednih vozil. 
 
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
13. člen
(pogoji in usmeritve)
UE A1 – manjši zazidalni otok in UE A2 – večji zazidalni otok
 
(1) Dopustni objekti:
  • nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju, skladno z določili v 11. in 12. člena odloka in namensko rabo prostora CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselja;
  • objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno skladni, tako da tvorijo povezano prostorsko celoto z ustreznim umeščanjem v teren ter oblikovanjem gabaritov, fasad in streh.
(2) Nestanovanjske stavbe:
  • Tlorisni in višinski gabarit: 
    • enoten, pravokoten tloris, v razmerju stranic 1:1,2 do največ 1:2 (širina : dolžina), maks. širine 12,0 m, etažnosti (K) - delno ali v celoti vkopana klet + P - pritličje + M – mansarda, pri čemer je dopustna tudi gradnja brez kleti, najvišja kota strehe pa je lahko do največ 14 m nad koto najnižje etaže ter ob pogoju, da ne presega navidezne regulacijske linije višin z namenom ohranjanja silhuete naselja, na način kot je prikazano na grafičnem načrtu 7 (Prečni prerezi terena);
    • v UE A2 je na gradbeni parceli A2-1 dopustna tudi širina 12-15 m, vendar le v primeru, če je razmerje stranic 1:1,2 do 1:1,4 in etažnost P - pritličje + M - mansarda oz. P - pritličje + Po - neizkoriščeno podstrešje brez kolenčnega zidu, pri čemer je najvišja kota strehe lahko do največ 12 m nad koto najnižje etaže ter ob pogoju, da ne presega navidezne regulacijske linije višin z namenom ohranjanja silhuete naselja, na način kot je prikazano na grafičnem načrtu 7 (Prečni prerezi terena);
    • pomožni objekti:
      • lahko se gradijo le kot enoetažni, pritlični objekti;
      • stavba za funkcionalno dopolnitev (nadstrešnica) velikosti do 100 m2;
      • garažna stavba (eden ali več nadstreškov nad zunanjimi parkirnimi mesti na parkirišču): so z vseh strani odprti, lahko tudi le kot zazelenjena(e) pergola(e), v skupni velikosti do 100 m2; 
  • Streha: 
    • simetrična dvokapnica naklona 35° do 45°;
    • objekti, ki so širši od 10 m, imajo lahko nižji naklon strehe, vendar ne manj od 20°;
    • sleme dvokapnic se orientira vzdolž daljše stranice objekta;
    • na strehi je možno namestiti strešna okna in sončne elektrarne;
    • dopustno je oblikovanje čopov in frčad (enotno oblikovanih; dvokapne, trikotne ali dvignjene, več enakih frčad ali v kombinaciji z eno glavno frčado in več manjšimi, ne smejo presegati osnovne višine strehe ter lahko zavzemajo največ eno tretjino strehe);
    • kritina strehe: značilna in prevladujoča za to območje (siva, opečna), odsevne kritine niso dovoljene;
    • kolenčni zid v mansardi je lahko visok od 0,8 m do največ 1,2 m;
    • svetlobni znaki in poudarki na strehah niso dovoljeni;
    • pomožni objekti: lahko ravne strehe (do 6° naklona) in kot zelene strehe;
  • Fasade:
    • vertikalno in/ali horizontalno členjenje fasadnih ploskev z namenom, da se oblikovno in vizualno »razbije« večje fasadne ploskve;
    • oblikovanje glavne fasade, ki meji na lokalno cesto, je kakovostno, reprezentativno in prepoznavno, z upoštevanjem kvalitet sosednjega prostora;
    • kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog ter nesvetlečih, toplih oziroma sonaravnih barv (bele, peščene, sive, rjave ipd.) v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
    • svetlobni znaki in poudarki se nameščajo tako, da so vidno čim manj izpostavljeni;
    • inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin.
UE A3 - dovoz
 
(3) Na skrajni vzhodni strani večjega zazidalnega otoka se nahaja obstoječ dovoz do gostinskega objekta na parc. št. 2620/5, k o. 1468-Bela Cerkev, ki se ohranja kot del tangirane gradbene parcele. Gradnja stavb ni dovoljena, razen postavitev ograj in gradnja zidov.
 
UE B – območje zelenih površin
 
(4) Na južnem robu večjega zazidalnega otoka se uredi širok linijski zeleni pas, ki predstavlja dele posameznih gradbenih parcel v območju urejanja (UE B1), dele obstoječih gradbenih parcel, ki se zajedajo v območje urejanja (UE B2) ali javno sprehajalno pot (UE B3). Zeleni pas je določen z namensko rabo prostora ZD – druge urejene zelene površine.
(5) Zeleni pas se ne sme pozidati s stavbami. Dopustno je terasasto oblikovanje terena in urejanje brežin, postavitev ograj in gradnja zidov, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami. Eventualni zidovi, armirane brežine in kamnite zložbe se lahko izvedejo le, če drugačna zavarovanja terena niso možna (npr. zaradi nevarnosti rušenja terena, geomehanike tal, varstva pred nesrečami ipd.).
(6) Območje se obvezno zasadi z visokoraslo avtohtono drevnino in grmovnicami z namenom delne blažitve hrupa z avtoceste, v manjši meri pa še kot protiprašna in vizualna bariera proti kmetijskim zemljiščem in avtocesti na jugu. Izberejo se listopadne in vednozelene vrste, saj se s tem zagotavlja njegova funkcija skozi celo leto. 
(7) V območju UE B3 se uredi pot v širini 2 m ter utrdi z naravnimi materiali.
 
UE C - območje prometne infrastrukture
 
(8) Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste v UE C1, s priključki na zemljišča v UE A1 (individualni priključek) in UE A2 (skupinska priključka 1 in 2). Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 17. in 18. členu odloka.
14. člen
(glavni dostopi)
(1) Glavna dostopna cesta je lokalna cesta, ki prečka območje urejanja. Z nje je možen dostop proti severu v UE A1, in sicer preko individualnega priključka ter proti jugu v UE A2. Za dostop v slednjo UE se uredita dva skupinska priključka, in sicer priključek 1 na zahodni strani in priključek 2 na vzhodni strani. Dostop za pešce in kolesarje bo urejen po predvideni mešani površini na južni strani lokalne ceste.
(2) Do območja UE B1 se dostopa preko posameznih gradbenih parcel v UE A2, do območja UE B2 pa bodisi z zemljišča pripadajoče kmetije (izven območja urejanja) ali s poti v UE B3.
15. člen
(javne površine)
(1) Lokalna cesta v UE C1 se ureja kot del javne prometne mreže. Tudi sprehajalna pot v UE B3 je v javni rabi, vendar s potekom preko območja zelenih površin, medtem ko sta interni dovozni cesti v UE C2 in UE C3 lahko v javni ali v zasebni lasti.
(2) V sklopu javnih površin je dopustno urediti ekološke otoke ter namestiti urbano opremo.
 
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
16. člen
(načrt parcelacije)
(1) Severni zazidalni otok UE A1 predstavlja le eno gradbeno parcelo, južni v UE A2 pa je večji in se deli na več gradbenih parcel. Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 8 (Načrt parcelacije).
(2) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 44. člena odloka.
17. člen
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
UE A – območje centralnih dejavnosti
 
(1) Celotno območje se ureja s kakovostnim urbanističnim in krajinsko arhitekturnim oblikovanjem upoštevajoč, da gre za izpostavljeno lego, ki na zahodni in vzhodni strani meji na naselje Bela Cerkev, pri čemer se zapolni vmesni nepozidan prostor stavbnih zemljišč. Na severu in jugu lokacija meji na odprt nepozidan prostor s kmetijskimi površinami. Teren zaradi spreminjajočega se višinskega reliefa narašča od nižjeležečega prostora ob reki Krki in avtocesti vse do višjeležečega vinogradniškega območja Vinjega vrha. 
(2) Pozidava je načrtovana na dveh zazidalnih otokih, manjšem v UE A1, na severni strani lokalne ceste ter večjem v UE A2, na južni strani lokalne ceste. Slednji ima objekte predvidene v dveh pasovih, in sicer ob lokalni cesti ter ob zelenem pasu.
(3) Na gradbenih parcelah je dopustna gradnja več nestanovanjskih in pomožnih objektov ter začasnih objektov. 
(4) Zasnova površine posamezne gradbene parcele v UE A obsega lociranje zemljišča za gradnjo nestanovanjskih stavb, urejanje zelenih površin in utrjenih zunanjih površin, ki se namenijo parkiranju in manipulaciji. Oblikuje se eden ali več dostopov na posamezno gradbeno parcelo, glede na potrebe posamezne dejavnosti, in sicer z interne cestne mreže v UE A ter eden ali več vhodov v objekte. 
(5) Pri zasnovi gradbene parcele se upoštevata enotna (glavna) gradbena linija za objekte ob lokalni cesti, ki so nanizani s postavitvijo vzdolžno ali pravokotno nanjo in gradbena meja, znotraj katere je predvideno zemljišče za gradnjo glavnih nestanovanjskih stavb ter pomožnih in začasnih objektov. Gradbena meja in gradbena linija sta razvidni iz grafičnih načrtov in 5 (Ureditvena situacija) in 8 (Načrt parcelacije), pri čemer se ob gradbeno linijo območja locira le osnovni kubus glavne stavbe. V sklopu parkirnih površin je, na površini gradbene parcele, izjemoma dopustna umestitev nadstreškov (pokritih parkirišč nad zunanjimi parkirnimi mesti) ali zazelenjenih pergol.
(6) Gradnja do meje gradbene parcele je dopustna le v primeru gradnje objektov GJI, za pritlične nadstreške, ki so odprti z vseh strani pa velja, da se lahko postavijo tudi na stik z glavno ali pomožno stavbo. Upoštevajo se še naslednji odmiki:
a)    za glavne nestanovanjske stavbe v UE A:
  • skladno z gradbeno mejo in mejo zelenega pasu ter min. 4,0 m od meje gradbene parcele;
b)    za pomožne nestanovanjske stavbe.
  • min. 1,5 m od meje gradbene parcele;
  • min. 0,5 m za ograje, podporne in oporne zidove. Odmiki le-teh so lahko mnajši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki zemljišč v oddaljenosti do 1,5 m od objekta.
c)    v primeru več stavb na gradbeni parceli: 
  • najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarstveni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
d)    Popolnoma vkopana kletna etaža praviloma ne sme presegati gradbene meje, se pa izjemoma lahko gradi do meje notranje gradbene parcele pod pogojem, da se upošteva geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov in stabilnost sosednjih objektov in zemljišč. Pri gradnji objektov in drugih ureditvah, s katerimi se preoblikuje obstoječ teren, morajo biti upoštevani zadostni odmiki, da sosednje nepremičnine ne izgubijo trdnosti, stabilnosti ali opore.
e)    Pri določanju odmikov začasnih objektov se upoštevata gradbena linija in gradbena meja, medtem ko se pri odmikih začasnih objektov od drugih stavb upoštevajo tudi določbe predpisov o začasnih objektih. Začasni objekti višinsko ne smejo preseči glavnih nestanovanjskih objektov na območju urejanja. 
(7) Faktor zazidanosti (FZ) in faktor izrabe (FI) na gradbeni parceli je do največ 0,6 (FZ), in do 2,0 (FI).
(8) Oblikuje se lahko več gradbenih parcel, z namenom omogočanja fleksibilnosti v oblikovanju razpoložljivega prostora. Gradbene parcele morajo predstavljati zaključene funkcionalne enote s preostalim območjem urejanja.
 
Preostali pomožni objekti
 
(9) Oblikovni pogoji za postavitev pomožnih objektov:
  • pomožni objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno usklajeni, tudi z glavnim(i) nestanovanjskim(i) objektom(i);
  • medsosedska ograja: višina do 1,8 m;
  • varovalna ograja: namenjena fizičnemu varovanju nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, če je višina do 2,2 m;
  • igriščna ograja (le v UE A2): namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine, višina žične ograje do 4,5 m, zidana ograja ni dovoljena;
  • oporni in podporni zidovi: arhitekturno se oblikujejo, izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno uskladijo s kakovostno oblikovanimi objekti na gradbeni parceli. Kadar se zaradi večje višinske razlike terena izvede več vzporednih zidov, mora biti razdalja med njimi najmanj enaka višini najvišjega izmed izvedenih zidov. Zidovi, ki so višji od 0,5 m, se ozelenijo;
  • rezervoarji: Če so vidno izpostavljeni, morajo biti rezervoarji za gorivo in rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani;
  • objekti in naprave za oglaševanje: dopustno jih je postavljati v skladu z določili občinskega predpisa o plakatiranju in oglaševanju ter ob upoštevanju določil OPN;
  • ekološki otok: stojna površina zabojnikov za odpadke se ustrezno uredi (npr. asfaltira ali tlakuje) ter oblikuje tako, da je vidno čim manj izpostavljena (npr. ograjena z enostavno oblikovano ograjo).
Oblikovanje okolice objektov
 
(10) Za premostitev višinskih razlik je možno oblikovanje travnatih brežin in teras ter gradnja opornih in podpornih zidov, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo zidov. Oporni in podporni zidovi ter armirane brežine (nagnjena proti višjeležečemu terenu z naklonom, ki mora omogočati zazelenitev s pokrovnimi rastlinami) so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Eventualni zidovi z daljšim potekom (10 m ali več) se obvezno arhitekturno oblikujejo (npr. z vertikalnimi rastrskimi členitvami ipd.) ter ozelenijo z avtohtonimi plezalkami in grmovnicami. Gabioni (ograje iz kovinskih stebrov in mrež s kamnitim polnilom) niso dopustni. 
(11) Oporni in podporni zidovi višji od 1,5 m so dopustni, kadar gre za:
  • varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
  • ugotovitve geologa oziroma geomehanika glede eventualne nevarnosti rušenja terena;
  • biološko inženirskih ali drugih ukrepov;
  • zaradi zavarovanja terena ob objektu z gradnjo zidu kot nadaljevanja zunanje stene objekta, ki pa ne sme biti daljša od najdaljše stranice stavbe;
  • gradnjo opornega zidu, ki je sestavni del objekta.
(12) Zidove, višje od 1,5 m, se ozeleni, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m in ta oporni zid ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(13) Kaskadna postavitev zidov za premoščanje višinskih razlik ni dovoljena, so pa dovoljene kombinacije zidov za terasaste ureditve terena, lahko tudi v kombinaciji z brežinami.
(14) Na posamezni parceli so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m, razen v primeru prilagajanja sosednjim ureditvam GJI.
(15) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da se omogoči neoviran dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
 
Zasnova zelenih površin 
 
(16) Na območju urejanja je v pasu ob lokalni cesti kot obvezen oblikovni element predviden linijski (enoredni) drevored, ki predstavlja regulacijski element zelenega sistema vzdolž lokalne ceste z drevesi enake vrste in velikosti z namenom strukturno-morfološke členitve prostora (poudarek linije glavne prometnice na območju urejanja) in senčenja mešane površine za pešce in kolesarje ob lokalni cesti. Obstoječa drevesa bodo predvidoma odstranjena zaradi rekonstrukcije lokalne ceste. Nova drevesa morajo ustrezati standardom za drevoredne sadike. Sajene naj bodo vsaj 1 m oddaljene od roba mešane površine in na zelenici širine vsaj 3 m. Za celotno potezo drevoreda se izbere ena drevesna vrsta (npr. lipa, ostrolistni javor, beli javor, beli gaber, črni gaber).
(17) Zeleni pas, ki poteka na celotnem južnem robu, se uredi skladno z določili 13. člena odloka.
(18) Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se obvezno ozelenijo z zasaditvijo funkcionalnih dreves (min. 1 drevo na 5 PM), enakomerno razporejenih in z višino krošnje najmanj 2,5 m, lahko tudi po robu parkirne površine, in sicer z namenom senčenja oziroma ustvarjanja ugodnejših mikroklimatskih razmer. Zasaditev območja naj vključuje tudi zimzeleno vegetacijo.
(19) Druge ozelenitve območja niso obvezne in se nanašajo na:
  • zelene strehe kot možno ureditev ravnih streh za izboljšanje kakovosti zraka, biotske raznovrstnosti urbanega območja in uravnavanja odtoka vode z ozelenitvijo z nizkorastočimi rastlinami;
  • možno zasaditev dodatnih posameznih dreves in/ali razpršenega organskega vzorca drevesnih vrst v sklopu zunanjih ureditev za dodatno zagotavljanje ugodnih mikroklimatskih pogojev.
(20) Priporoča se izbor rastlin, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo, zasaditev vegetacije v obcestnem prostoru in na parkirnih površinah pa naj vsebuje nabor avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst, ki so manj občutljive na soljenje. Pri urejanju zelenih površin se zagotovi oblikovno skladnost in povezanost z okolico, zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti in preglednosti, upošteva pa se tudi vplivno območje dreves ter ustrezen odmik od podzemnih infrastrukturnih vodov (praviloma 2,0 m od debla drevesa, če ni s posebnim predpisom določeno drugače), pa tudi ustrezen čas sajenja. Natančen nabor rastlin za zasaditev območja skladno z njihovo funkcijo, sadilna razdalja med njimi, rastne razmere ipd. se določi v fazi projektiranja.
 
Mirujoči promet
 
(21) Pri urejanju parkirnih površin se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce oziroma za izvajanje dejavnosti, vključno s parkirnimi mesti za potrebe funkcionalno oviranih oseb (5% PM / 1 PM, če je vseh PM manj kot 20), za kolesa, enosledna vozila in za polnjenje električnih vozil ter njihovo ureditev v skladu z veljavnimi predpisi in OPN. Vsa zunanja parkirna mesta se lahko zaščitijo pred vremenskimi vplivi z gradnjo nadstrešnic. Dopustna je tudi gradnja garažnih / podzemnih parkirnih prostorov. 
(22) Zunanje parkirne površine z več kot 5 PM se ozeleni z zasaditvijo dreves, ob upoštevanju omejitev v varovalnih pasovih infrastrukturnih objektov in vodov. Pri tem se zagotovi dovolj rastnega prostora za drevesa v tleh ter oblikuje jasna meja med parkirnimi površinami in drevesi, da ne prihaja do poškodb dreves zaradi vozil. Zagotovi se najmanj 30% pokritost parkirnih površin brez dovozov s krošnjami dreves v polni razrasti; pri čemer je priporočljiva čim bolj enakomerna razporeditev dreves, da se zagotovi optimalno osenčenost. Senčenje parkirnih mest se lahko namesto z drevesi zagotovi tudi z ozelenjeno pergolo.
 
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove GJI)
(1) Gradnja GJI je dopustna v vseh UE. 
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno GJI z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove GJI, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov GJI se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja. 
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest, v slednjih pa izključno v podzemni izvedbi. 
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. 
 
3.1 Prometna infrastruktura
19. člen
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Za dostope na območja izvajanja del se praviloma uporablja le obstoječe poti in ceste.
(2) Pri urejanju priključkov z lokalne ceste ter pri gradnji dveh novih internih dovoznih cest se zagotovi ustrezne zavijalne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. 
(3) Vse ceste, površine za pešce in kolesarje ter manipulativne in parkirne površine morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Padavinske in druge vode ne smejo pritekati na ceste ali na njih zastajati. 
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa se lahko izvedejo tudi z drugimi materiali. 
(5) Vse prometne površine (v javni rabi, dostopi do objektov, parkirne površine) se izvedejo z elementi brez grajenih in komunikacijskih ovir, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(6) Vzorec zasaditve površin ob cestah se prilagodi tudi pogojem vzdrževanja cestišča, prometne varnosti in preglednosti cest in priključkov ter namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. 
(7) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja gradnje, urejanja, uporabe, preglednosti, varnosti, stabilnosti, nosilnosti in vzdrževanja prometnega omrežja.
20. člen
(predvideno prometno omrežje)
UE C - območje prometne infrastrukture
 
(1) Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste na celotnem odseku, ki poteka mimo območja urejanja, pri čemer se ohranja dvosmerni promet. Širina vozišča se s 5 m razširi na 5,5 m. Pri tem se ohrani obstoječ pločnik širine 1,2 m na južni strani lokalne ceste, na vozišču razširjene ceste pa se označita obojestranska kolesarska pasova. Karakteristični prečni prerez lokalne ceste UE C1 je naslednji:
-     bankina                                    1 x 0,75 = 0,75 m
-     kolesarski pas na vozišču        1 x 1,00 = 1,00 m
-     vozišče                                     1 x 3,50 = 3,50 m
-     kolesarski pas na vozišču        1 x 1,00 = 1,00 m
-     pločnik                                      1 x 1,20 = 1,20 m
-     bankina                                    1 x 0,50 = 0,50 m
-     skupaj                                                       7,95 m
 
(2) Z lokalne ceste se uredi tri priključke, in sicer individualni priključek v UE A1 ter dva skupinska priključka v UE A2 (priključek 1 in priključek 2). Slednja napajata interni dovozni cesti 1 in 2 v UE C2 in UE C3. Karakteristični prečni prerez internih dovoznih cest je naslednji:
-     bankina        1 x 0,50 = 0,50 m
-     vozni pas     2 x 2,50 = 5,00 m
-     bankina        1 x 0,50 = 0,50 m
-     skupaj                           6,00 m
 
(3) Oba karakteristična prečna prereza imata s tem odlokom določen priporočen profil. Od njega so dopustna odstopanja, če gre za optimizacijo prometnega omrežja ob pogoju, da se na lokalni cesti še vedno zagotavljajo vsaj enostranske površine za pešce in obojestranske za kolesarje.
 
3.2 Energetska infrastruktura
21. člen
(električno omrežje)
(1) Območje urejanja se priključi na obstoječe električno omrežje, in sicer na transformatorsko postajo TP Bela Cerkev 2004 na zahodni strani, ob lokalni cesti. V ta namen se zgradi nizkonapetostni razvod po novi EKK od TP Bela Cerkev 2004 do posameznih odjemnih mest.
(2) Nova odjemna mesta se izvedejo v prostostoječih tipiziranih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
(3) Nova EKK se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij. Število cevi nove EKK se uskladi v fazi projektiranja. Pokrovi jaškov se dimenzionirajo po standardu SIST EN124. Na povoznih površinah naj bodo jaški z zaščitenimi vijaki za zaklep pokrova. Na uvozih se EKK dodatno mehansko ojača. Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še še dvojček 2 x fi 50 mm.
(4) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upoštevajo omejitve v varovalnih pasovih elektroenergetskih omrežij ter veljavni varnostni in tehnični predpisi, normativi in standardi. 
22. člen
(cestna razsvetljava)
(1) Ob prevideni rekonstrukciji lokalne ceste se hkrati ustrezno prestavijo tudi svetilke cestne razsvetljave ter postavi nove svetilke ob obeh internih dovoznih cestah v UE A2. 
(2) Razsvetljava se zgradi iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. 
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
23. člen
(plinovodno omrežje)
Za potrebe oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko plinovodno omrežje, skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
24. člen
(raba energije)
(1) Ogrevanje stavb je možno z izkoriščanjem različnih, predvsem ekološko sprejemljivih, virov energije. 
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s cilji lokalnega energetskega koncepta občine Šmarješke Toplice in predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi racionalna raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi (ogrevanje, prezračevanje, hlajenje, topla voda) ter namestitev polnilnih mest za električna vozila in infrastrukture za njihovo eventualno poznejšo namestitev.
 
3.3 Komunikacijska infrastruktura
25. člen
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, na mestih tangenc pa zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev v novo kabelsko kanalizacijo ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Točke navezav določi posamezni upravljavec omrežja, predvidoma na najbližjem kabelskem jašku.
(2) Omrežje se gradi iz cevne kabelske kanalizacije ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi pa se zagotovi ustrezen kot križanja ter upošteva najmanjši horizontalni in vertikalni odmik.
(3) Upošteva se predpise o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v (skupnem) komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov.
 
3.4 Okoljska infrastruktura
26. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje urejanja se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje (OJVO), ki poteka ob lokalni cesti. Tlačno črto zagotavlja VH Kij, na koti 240,10 m n. m. Zaradi novih gradenj in ureditev se obstoječ hišni priključek, ki poteka proti jugu do parc. št. 2634/2 (izven območja urejanja), k. o. 1468-Bela Cerkev, ustrezno preveže oziroma prestavi.
(2) Na mestih tangenc z OJVO se zagotovi ustrezno zaščito/prestavitev ter prilagoditve novim gradnjam in ureditvam. Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri). Predvidena je tudi gradnja novih vodovodnih priključkov do posameznih stavb.
(3) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba oziroma dograditev hidrantnega omrežja v naselju.
(4) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.
27. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Kanalizacija se gradi vodotesno, v ločenem sistemu ter iz kvalitetnih materialov.
(2) Padavinska in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste in njenega cestnega zemljišča. 
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.
 
Odpadne komunalne vode
 
(4) Komunalne odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno ČN (izven območja urejanja).
(5) Gradnja male komunalne čistilne naprave na posamezni gradbeni parceli je možna le kot začasna rešitev do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja v naselju Bela Cerkev s soglasjem občine in upravljavca javne kanalizacije. Po izgradnji javne kanalizacije se bodo morali lastniki na lastne stroške priključiti na javno kanalizacijo.
(6) V primeru tehnoloških voda se le-te pred odvajanjem v kanalizacijo ustrezno očistijo.
 
Odpadne padavinske vode
 
(7) Čiste padavinske vode iz streh, utrjenih površin in dostopnih poti se prioritetno ponikajo na parceli lastnika stavbe. Onesnažene padavinske vode se pred iztokom v meteorno kanalizacijo očistijo, čiste padavinske vode pa se lahko pred tem zbere in uporabi za sanitarno vodo, za zalivanje ipd.
(8) Če geološka sestava tal ne omogoča ponikanja, se zgradi padavinski kanal do najbližjega vodotoka. 
(9) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se lahko zgradi drenažno-kanalizacijski sistem z navezavo na meteorno kanalizacijsko omrežje. 
(10) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin (z zadrževanjem in ponikanjem padavinskih voda pred iztokom v površinski odvodnik) ter tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in da padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino.
28. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Pri projektiranju, med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Če predpis o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih tako določa, se pri izdelavi projektne dokumentacije izdela tudi načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredi ustrezno število javnih odjemnih mest, predvidoma dve odjemni mesti ob lokalni cesti. 
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov. 
(5) Za odvoz odpadkov od dejavnosti, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje na zemljišču z dejavnostjo.
(6) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami) in ogradi z enostavno oblikovano ograjo. 
 
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
29. člen
(kulturna dediščina)
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
 
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
30. člen
(splošni pogoji)
Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upošteva se veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
31. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je za območje urejanja določena III. stopnja varstva pred hrupom.
(2) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(3) Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim (zlasti stanovanjskim) stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni (aktivni / pasivni) ukrepi varstva pred hrupom. 
(4) Inštalacijske naprave (npr. za hlajenje, ogrevanje, prezračevanje), ki povzročajo hrup, se namesti tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje čim manj moteči in ne povzročajo dodatnih obremenitev s hrupom. 
(5) Zelene površine v UE B se, predvsem z namenom blažitve hrupa z avtoceste, ki poteka južno od območja urejanja, zasadijo z avtohtono vegetacijo grmovnih in drevesnih vrst. Drevnino se sadi v razpršenem organskem vzorcu in gručasto ter v kombinaciji iglavcev in listavcev.
(6) DARS, d. d., ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost lokalne skupnosti in investitorja novih ureditev in objekta.
32. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka mora slediti standardom kakovosti zunanjega zraka in ne sme presegati dovoljenih koncentracij z namenom, da bi se izognili škodljivim učinkom na zdravje ljudi in okolje, jih preprečili ali zmanjšali po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo preprečuje:
  • prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
  • nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
33. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.
(2) Odpadne komunalne vode se, ob soglasju upravljavca in le kot začasna rešitev, vodijo v MČN. Po predvideni izgradnji kanalizacije odpadnih voda pa se morajo objekti priključiti na kanalizacijski sistem, ki vodi do ČN (izven območja urejanja). 
(3) Padavinsko vodo, ki nastaja na območju, se prioritetno ponika. Pred tem se lahko čiste padavinske vode zbere in uporabi za sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd. Če se predhodno z geološko-geomehanskim poročilom dokaže, da na območju urejanja ponikanje ni možno, se padavinska voda lahko vodi v vodotok, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Točno mesto zadrževalnika in izpusta v vodotok se določita v fazi projektiranja.
(4) Onesnažene padavinske vode se pred odvajanjem v ponikovalnico, ločeno meteorno kanalizacijo ali neposredno v vodotok ustrezno mehansko očisti v usedalniku in lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode. 
(5) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se lahko zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje.
(6) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
(7) Pri eventualnih posegih na vodna in priobalna zemljišča se upoštevajo predpisi, ki urejajo varstvo voda.
34. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju. 
35. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Postavitev in jakost svetilk se projektira v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
36. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stavb, organizacija gradbene parcele ter notranja organizacija prostorov se načrtujeta tako, da je v največji možni meri zagotovljena dobra (celoletna) osončenost oziroma naravna osvetlitev prostorov. 
37. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena ter uporabi avtohtono vegetacijo. 
(2) Urejanje okolice stavb in ostalih zelenih površin, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čim bolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo zidov, ki se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo.
(3) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
38. člen
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo gospodarno, in sicer tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine, da se omeji obseg poškodb tal na najmanjšo možno mero, ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne lokacije za shranjevanje izkopane zemljine se locirajo in uredijo tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem izkopane zemljine. V projektni dokumentaciji se prikaže oziroma opiše mesta hranjenja izkopane zemljine in drugega gradbenega materiala.
(3) Izkopane plasti tal se shranjuje ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopane zemljine na teren, še posebej na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije ali na kmetijska zemljišča), ter zasipavanje struge in poplavnega prostora vodotokov ni dopustno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.). 
39. člen
(ohranjanje narave)
Na območju je evidentirano ekološko pomembno območje (EPO) Krka - reka (ID 65100), zato se pri načrtovanju upošteva naravovarstvene usmeritve.
 
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
40. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje ni vodovarstveno, poplavno ali ogroženo z visoko podtalnico in tudi ni erozijsko, plazljivo ali plazovito. Ne nahaja se na vodnem in tudi ne na priobalnem zemljišču.
(2) Za zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, potresi, poplavami, plazovi, vremenskimi pojavi, nesrečami v prometu, ekološkimi nesrečami ipd. V sklopu teh rešitev se zagotavlja tudi varen prometni režim, nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov ter preprečuje onesnaževanje okolja, v primeru eventualnih nezgod pa zagotovi ustrezne ukrepe ali posredovanje pristojnih služb. 
(3) V fazi priprave projektne dokumentacije se po potrebi izdela dodatne geološke in hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti, plazljivosti ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
(4) Na podlagi določb predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč na območju urejanja ni potrebna gradnja zaklonišč osnovne zaščite.
41. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov, veljavne tehnične smernice in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(3) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja se zagotovi ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. 
(4) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(5) Za omejitev hitrega širjenja požara po objektu morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev objekta, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
42. člen
(varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve se projektirajo za 0,275 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva predpise o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe standarda glede projektiranja potresnoodpornih konstrukcij.
 
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
43. člen
(etapnost)
(1) Izvajanje posegov v posameznih UE se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge UE. Dopušča se postopna izvedba / gradnja stavb, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev. Etape oziroma faze prostorskih ureditev so dopustne tudi za gradnjo, prestavitve in zaščite ter druge prilagoditve infrastrukturnih objektov in naprav, ki se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča GJI, ki je potrebna za uporabo objektov.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi gradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne UE posega tudi v sosednjo UE, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne UE.
(3) Podrobnejša opredelitev poteka gradnje, z osnovnimi etapami in podrobnejšimi fazami, se določi v projektni dokumentaciji.
 
8. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
44. člen
(odstopanja)
(1) Znotraj območja urejanja so dopustna še naslednja odstopanja:
  • odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določb in meril tega OPPN, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel;
  • odstopanja od mesta in števila priključkov z interne dovozne ceste v UE A2 na posamezne gradbene parcele, če gre za ureditev skupnega dovoza za dve sosednji parceli. 
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo GJI, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju urejanja oziroma na sosednjih območjih, prav tako pa tudi ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi. Z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
 
9. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
45. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Investitor je poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje dolžan sočasno izvesti tudi vse zelene površine in vso potrebno GJI (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določili tega OPPN), ki bo omogočila funkcioniranje celotnega območja, ne glede na etapno izvedbo prostorske ureditve skladno z določbami 43. člena odloka in nositi s tem povezane stroške. 
(2) Financiranje gradnje ter zaščit in prestavitev infrastrukture poteka v dogovoru med investitorjem, upravljavci in občino ob upoštevanju obveznosti investitorja v skladu z določili tega OPPN. 
(3) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja GJI, grajenega javnega dobra ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov ter kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(4) Poleg vseh obveznosti, navedenih v odloku, investitor in izvajalci med gradnjo in po njej zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:
  • objekti in infrastrukturni vodi ter naprave se med gradnjo ustrezno zaščitijo, po končani gradnji pa obnovijo oziroma sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;
  • promet na obstoječih cestah in poteh med gradnjo organizirati tako, da ni zastojev, ob morebitnem oviranju prometa pa za delne zapore pridobiti dovoljenje upravljavcev cest oziroma pristojne službe;
  • omogočiti oziroma izvajati vzdrževalna in druga dela (npr. pri urejanju infrastrukture, zelenih površin ipd.) na območju urejanja.
46. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se praviloma uredi na območju urejanja. Pri organizaciji gradbišča se poleg določb tega odloka na podlagi veljavnih predpisov upošteva še predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo. Po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine se sanira in krajinsko ustrezno uredi oziroma vzpostavi prvotno stanje.
(2) Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem, plazljivostjo in erozijskim delovanjem voda. Osvetljuje se le, če je to nujno potrebno in z ustreznimi svetili. Na gradbišču naj se ne shranjuje obsežnejših količin izkopanega materiala, še posebej, če niso namenjene ponovni uporabi na tej lokaciji.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju. Trase prevoznih poti se predvidijo tako, da so vplivi na varstvo okolja, naravne vire, ohranjanje narave in kulturne dediščine čim manjši.
 
10. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
47. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. 
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
48. člen
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1.a     Izsek iz OPN – namenska raba prostora                                                                       M 1: 2500
1.b     Izsek iz OPN – infrastruktura                                                                                         M 1: 2500
2.       Pregledna situacija                                                                                                         M 1: 5000
3.       DKN s prikazom območja urejanja                                                                                 M 1: 1000
4.       Geodetski načrt s prikazom območja urejanja                                                               M 1: 1000
5.       Ureditvena situacija                                                                                                        M 1: 1000
6.       Ureditvene enote                                                                                                            M 1: 1000
7.       Prečni prerezi terena                                                                                                      M 1:   500
8.       Načrt parcelacije                                                                                                             M 1: 1000
9.       Prometna in komunalno – energetska infrastruktura                                                      M 1: 1000
10.     Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, kulturne dediščine in varstvo pred nesrečami        M 1: 1000
11.     Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji                                                              M 1: 2500
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(dopustni posegi do začetka gradnje prostorskih ureditev)
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
50. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
51. člen
(hramba OPPN)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Šmarješke Toplice in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
52. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Šmarješke Toplice.
Številka: 350-0012/2022-32
Datum: 18.04.2024
Občina Šmarješke Toplice
Marjan Hribar, župan