Na podlagi 129. v povezavi s 124. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US) in 17. člena Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 17/18) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 19. redni seji dne 26. 11. 2025 sprejel
ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO OBMOČJE MED TERMAMI IN RADEŽEM, DEL EUP ŠMT_14_OPPN
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga in predmet OPPN)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje med termami in Radežem, del EUP ŠMT_14_OPPN, ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., pod številko projekta 2305 in identifikacijsko številko prostorskega akta 4418.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Šmarješke Toplice, Uradni list RS, št. 91/12, Uradno glasilo e-občina, št. 21/21).
(3) Na območju OPPN se predvidi gradnja več enostanovanjskih stavb. Obstoječe stavbe na območju se vključijo v predvidene ureditve.
2. člen
(pomen izrazov in kratic)
(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
| Kratica |
Pomen kratice |
| EUP |
Enota urejanja prostora |
| Fz |
Faktor zazidanosti parcele |
| Fzp |
Faktor zelene površine |
| GP |
Gradbena parcela |
| K, P, N, M |
Klet, pritličje, nadstropje, mansarda |
| OPN |
Občinski prostorski načrt Občine Šmarješke Toplice |
| OPPN |
Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje med termami in Radežem, del EUP ŠMT_14_OPPN |
| TP |
Transformatorska postaja |
(2) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
- faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija pomožnih objektov na gradbeni parceli;
- faktor izrabe gradbene parcele je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, zunanjih stopnišč, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta, ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m;
- gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča;
- gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
- kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke;
- površina za razvoj objekta ali objektov predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami ali linijami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok;
- praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor;
- pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ, kot določa šesti odstavek 11. člena tega odloka;
- stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
- stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje;
- zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
3. člen
(vsebina)
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter spremljajoče gradivo.
(2) Z OPPN se podrobneje določijo:
- urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve prostorskih ureditev;
- načrt gradbenih parcel;
- etapnost izvedbe prostorske ureditve, če je ta potrebna;
- gospodarska javna infrastruktura, ki jo je treba zagotoviti za načrtovane prostorske ureditve, pogoji glede njene gradnje in priključevanja objektov nanjo;
- rešitve in ukrepi za varovanje zdravja;
- rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
- rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter ohranjanje narave;
- rešitve in ukrepi za obrambo;
- rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
- rešitve in ukrepi za varstvo in ohranjanje kmetijskih zemljišč in gozdov;
- druge vsebine glede na namen in območje, za katero se pripravi OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1. Območje OPPN
1.1. Območje OPPN na OPN M 1: 5 000
1.2. Območje OPPN na DOF in ZKN M 1: 2 000
1.3. Območje OPPN na geodetskem načrtu M 1: 1 000
2. Vplivi in povezave M 1: 1 000
3. Ureditvena situacija M 1: 1 000
3.1. Karakteristični prerezi območja M 1: 1 000
4. Prometne ureditve M 1: 1 000
5. Infrastruktura M 1: 1 000
6. Načrt gradbenih parcel M 1: 1 000
(4) OPPN ima naslednja spremljajoča gradiva: obrazložitev in utemeljitev s seznamom veljavnih predpisov, stanje prostora, strokovne podlage in podatki, vplivi na okolje, vključevanje nosilcev urejanja prostora, povzetek za javnost, elaborat ekonomike in poročilo o sodelovanju z javnostjo.
(5) Skladno s 128. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23- ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25-odl.US) in 9. členom Sklepa o začetku postopka priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko območje med termami in Radežem, EUP ŠMT_14_OPPN (Uradno glasilo e-občina, št. 36/24) se celovita presoja vplivov na okolje za ta OPPN ne izvede.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(območje urejanja)
(1) Območje OPPN se nahaja na vzhodnem delu naselja Šmarješke Toplice, v neposredni bližini Term Šmarješke toplice in športno rekreacijskega centra.
(2) Območje OPPN je z OPN zajeto v delu enote urejanja prostora z oznako EUP ŠMT_14 s podrobnejšo namensko rabo SSs (urbana prostostoječa stanovanjska pozidava).
(3) Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami 1006/5, 1006/6, 1006/9, 1006/12-del, 1006/13, 1006/14, 1006/20-del, 1006/21, 1006/22, 1006/23, 1006/25, 1006/30, 1006/35, 1006/36-del, 1007/1, 1007/3-del, 1007/4, vse k.o. 1461 Žaloviče, v skupni velikosti 1,9 ha.
(4) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
5. člen
(vplivi in povezave)
(1) Teren enakomerno pada v smeri od jugo zahoda proti severovzhodu. Območje na severu meji na lokalno cesto Šmarješke Toplice – Obrh in naprej na kmetijska zemljišča, na vzhodu meji na zelene površine in v delu na gozd s posebnim pomenom, na zahodu na pozidana stavbna zemljišča naselja Radež ter na jugu na zemljišča namenjena športu in rekreaciji.
(2) Območje OPPN je del območja v večji meri še nezazidanih stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjske gradnje. Na območju OPPN stoji že nekaj obstoječih stanovanjskih stavb, ki se jih vključi v predvidene ureditve.
(3) Dostopnost do območja je zagotovljena z lokalne ceste LC 295 321 Šmarješke Toplice – Obrh, ki poteka ob severnem delu območja OPPN, na vzhodni strani preko obstoječih dostopov z javne poti JP 797 721 Šmarješke Toplice in z južne strani preko javne poti JP 797 721 Šmarješke Toplice.
(4) Obstoječi objekti na območju OPPN so priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo, sicer pa območje OPPN ni infrastrukturno opremljeno. Čez območje poteka vod javnega vodovodnega omrežja, elektroenergetski vod, kanalizacijsko in komunikacijsko omrežje, ki napajajo gručo stanovanjskih in kmetijskih stavb v bližini in na območju OPPN. Mesto priključevanja na obstoječe vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje je izven območja OPPN.
(5) OPPN ne posega na območje ohranjanja kulturne dediščine ali varstva narave ali ogrožena območja zaradi poplav. Območje se nahaja na vodovarstvenem območju, in sicer III. varstvenem režimu, erozijskem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi ter plazljivem območju, območju majhne in srednje verjetnosti pojavljanja plazov. Območje OPPN se delno nahaja v pasu 25 m od gozdnega roba in se delno dotika območja gozda s posebnim pomenom, vendar vanj z ureditvami ne posega.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.
6. člen
(zasnova in ureditvene enote)
(1) Območje OPPN se ureja celovito in se ne deli na več ureditvenih enot.
(2) Zasnova izhaja iz zagotavljanja dostopnosti do posamezne gradbene parcele ob upoštevanju lastniške strukture, obstoječih ureditev in dostopov.
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
III. NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dopustne vse vrste gradenj, ki jih opredeljuje veljavni zakon, ki ureja graditev objektov.
8. člen
(vrste objektov glede na zahtevnost)
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
9. člen
(vrste objektov glede na namen)
(1) Na območju je po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) glede na namen uporabe dopustna gradnja naslednjih objektov in njihovih funkcionalnih enot:
a) glavni objekti:
- 11100 Enostanovanjske stavbe;
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, od tega podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
b) funkcionalne enote:
- 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev, od tega podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev;
- 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, samo v južnem delu območja, ki meji na športno rekreacijske površine;
- 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti;
c) pomožne stavbe:
- 12420 Garažne stavbe;
- 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, od tega skladiščne stavbe, od tega drvarnice, lope;
- 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev, od tega ute, letne kuhinje, nadstrešnice;
- 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, od tega ograje in oporni zidovi.
(2) Na območju OPPN je dopustna postavitev naslednjih enostavnih objektov, ki se ne klasificirajo:
- priključek;
- vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine;
- zbiralnica ločenih frakcij;
- objekt za oglaševanje in informacijski pano;
- zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.
(3) Na območju OPPN je dopustna gradnja naslednjih gradbeno inženirskih objektov:
- 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
- 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.
10. člen
(dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN je skladno z namensko rabo dovoljeno bivanje z dopustnim prepletom spremljajočih ter dopolnilnih dejavnosti in sicer oskrbne, storitvene, poslovne in servisne dejavnosti, dejavnosti zdravstva, varstva otrok, turistične, upravne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
- da je dovolj velika parcela objekta, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami,
- da ni bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (npr. povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve in v skladu z dopustnimi mejami določenimi s predpisi,
- da se ne generira tovornega niti večjega osebnega prometa,
- da se odvijajo samo v pritlični etaži, v obsegu do največ polovice uporabne površine objekta oziroma največ do 100 m2 na objekt.
IV. NAČRTOVANJE OBJEKTOV IN POVRŠIN
11. člen
(lega in velikost objektov)
(1) Gradnja objektov je dopustna na površini za razvoj objektov, ki jo omejujejo gradbene meje z odmikom praviloma 4,0 m od meje gradbene parcele. Odmik 2,0 m od meje gradbene parcele je ob zahodni, vzhodni in južni meji območja OPPN ter mestoma, kot je razvidno iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.
(2) V primeru gradnje stavbe v 25,0 m pasu od gozdnega roba je dopustna gradnja pod pogoji pristojnega mnenjedajalca zaradi možnega vpliva gozda na stavbo.
(3) Izven površine za razvoj objektov so dopustne gradnje uvozov, parkirišč, manipulativnih dvorišč, infrastrukturnih vodov in naprav, prostorov za odjemna mesta smeti, ograj, opornih zidov in ureditev zelenih površin.
(4) Medsebojni odmiki med objekti: nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(5) Lega in velikost objekta se zaradi vodila fleksibilnosti določita z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objektov, upoštevajoč gradbene meje, faktor zazidanosti in faktor zelenih površin:
- etažnost objektov je P+M ali P+1+M;
- kletne etaže so dopustne, kjer to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Tlorisni gabarit kleti je lahko drugačnih dimenzij od tlorisnega gabarita pritličja;
- maksimalna etažna višina pritličja stanovanjske stavbe je 3,0 m, pri objektih za opravljanje dejavnosti pa je lahko višja, glede na posebnosti posameznih dejavnosti;
- maksimalna višina kolenčnega zidu je 1,2 m.
(6) Kota pritličja se prilagodi kotam terena in kotam prometnic in je največ 0,5 m nad novo koto terena na mestu vhoda v stavbo.
(7) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo je določena s faktorjem zazidanosti Fzmax=0,3. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto urejenega terena in tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.
(8) Lokacijski pogoji in informativne velikosti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Prikaz stavb je simbolne narave.
12. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Oblika objektov:
- podolgovat tloris,
- razmerje med osnovnima stranicama najmanj 1 : 1,2,
- dopustno je dodajanje in odvzemanje kubusov. Kubusi ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta, pri čemer višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta.
(2) Streha objektov:
- simetrična dvokapnica v naklonu od 30º do 45º, s smerjo slemena v vzdolžni smeri objekta;
- dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami;
- barve kritin so poenotene (opečnate ali sive do grafitno sive barve). Prepovedana je uporaba svetlobno odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina);
- dopustne so zazelenjene strehe in terase;
- osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni in terasami;
- frčade in čopi niso dopustni.
(3) Oblikovanje fasad:
- oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah, kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki in drugo);
- dopustna uporaba svetlih barv, kot bele, peščene, drap, svetlo sive ipd. Dopustna je tudi uporaba svetlejših odtenkov zemeljskih barv. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo oz. turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oz. izrazito živih barv med seboj. Dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev;
- material: poleg stekla in zelenja je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
(4) Kasnejše prizidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase skladno z določili tega odloka.
13. člen
(pomožni objekti, zunanje naprave in zunanja oprema)
(1) Skupni lokacijski pogoji:
- pomožni objekti morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 1,5 m, razen ograje, podporni in oporni zidovi ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m;
- manjši odmik je dovoljen, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki zemljišč v oddaljenosti do 1,5 m od objekta.
(2) Pomožni objekti:
- na gradbeni parceli, ki pripada glavni stanovanjski stavbi, se lahko zgradita največ dve pomožni stavbi in sicer z združenim namenom za potrebe servisnih površin (garaže, kolesarnica, drvarnica, nadstrešnica, lopa za spravilo orodja ipd) in z združenim namenom za potrebe zunanjih bivalnih površin (zunanji pokrit dnevnega prostora – nadstrešnica, pergola, letna kuhinja, zimski vrt, senčnica, fitnesa, savna);
- skupna površina vseh pomožnih objektov, ki so stavbe, na gradbeni parceli ne sme presegati 90 m2 in dopustne Fz;
- s svojimi gabariti in oblikovnostjo morajo izkazovati sekundarno funkcijo;
- so pritlični (lahko tudi podkleteni);
- imajo dvokapno streho z enakim naklonom kot glavni objekt in z enako kritino ali ravno streho (lahko zelena, lahko tudi kot terasa);
- skupaj z glavnim objektom ne smejo presegati s tem odlokom določenega faktorja zazidanosti.
(3) Ograje:
- prvenstveno se ograja izvede kot živa meja, lahko tudi v žični izvedbi. Masivna zazidana ograja in zasaditev meja s cipresami ni dopustna;
- ograje so maksimalne višine 1,8 m;
- ograja ob javni cesti ne sme ovirati prometne varnosti in mora omogočiti uvoz na gradbeno parcelo na način, da se vozila ne ustavljajo na javni cesti in da javni promet ne bo oviran.
(4) Oporni zid:
- višinske razlike na zemljišču se praviloma urejajo s travnatimi brežinami, ki so lahko armirane;
- pri premoščanju višinskih razlik nad 1,0 m lahko v kombinaciji z opornim zidom do višine največ 0,5m;
- pri premoščanju višinskih razlik nad 2,0 m lahko v kombinaciji z opornim zidom in kamnitimi zložbami, in sicer do višine 1,5 m. Če je zaradi terenskih razmer potrebna višina opornega zidu večja od 1,5 m, se ta izvede kaskadno z vmesnimi zazelenitvami, praviloma vizualno členjeno z uporabo različnih materialov. Tudi kamnita zložba se izvede z vmesnimi zazelenitvami;
- gradnja višjega zidu je dopustna, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov. Tudi ta zid je potrebno vizualno členiti in zazeleniti, kot je navedeno v prejšnjem odstavku. V kolikor to onemogočajo terenske ali prostorske možnosti, je potrebno to obrazložiti v projektni dokumentaciji;
- premoščanje višin med dostopnima cestama GPj3 in GPj4 je dopustno tudi na drugačen način, da se zagotovi racionalna raba prostora, pri čemer pa je v primeru zidu 1,5 m ali več, zagotoviti vizualno členjenost;
- dopustna je postavitev opornega zidu z ograjo.
(5) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov se oblikuje kot del urbane opreme naselja. Postavi se na utrjeno podlago, se vizualno ogradi z zelenjem, z izvedbo ograje iz lesa, vlaknocementnih fasadnih plošč ali iz perforirane pločevine, ki se lahko zakrije z grmičevjem.
(6) Zunanje naprave (tudi fotonapetostne naprave), ki služijo za delovanje objekta:
- nameščene na dvokapne strehe ne smejo presegati slemena streh, postavijo pa se v enakem naklonu kot je strešina.
- nameščene na ravne strehe se skrijejo za fasadni venec in se od venca odmaknejo najmanj za višino elementov, ki se nameščajo;
- zunanje naprave (kot. npr. klimatske naprave in zunanje enote toplotne črpalke ipd.) ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov.
(7) Objekti za oglaševanje: Dopustno je le oglaševanje dejavnosti v območju OPPN ob upoštevanju predpisov za postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu javnih cest in predpisov lokalne skupnosti ter ob upoštevanju dopustnosti posegov v varovalne pasove infrastrukture in prometno varnost. Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objektih družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu.
14. člen
(zunanje ureditve)
(1) Niveliranje terena:
- prioritetno se izvede s prerazporeditvijo zemeljskih mas z vzpostavitvijo funkcionalnih platojev na posamezni gradbeni parceli;
- višinske razlike na zemljišču se praviloma urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko izvedba brežin ne zadošča ustrezni premostitvi višinskih razlik, je dopustna gradnja opornih zidov, armirane brežine, kamnite zložbe ali gabionov.
(2) Uvozi in utrjene površine:
- zunanje manipulativne površine in parkirišča morajo po velikosti zadoščati potrebam dejavnosti. Na območju mora biti povozna površina ustrezno utrjena;
- objekt mora zagotavljati minimalno število parkirnih mest, kot določa peti odstavek 17. člena tega odloka, parkirna mesta za invalide in parkirna mesta za kolesa ter druga enosledna vozila skladno z veljavnimi predpisi.
- dodatna parkirna mesta, ki presegajo s predpisi določeno število, se uredijo kot sestavni del hortikulturne ureditve (travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave).
(3) Zelene površine:
- faktor zelenih površin Fzpmin=0,4;
- tam kjer je to mogoče se ohranjajo obstoječa kvalitetna drevesa;
- na gradbeni parceli objekta je potrebno zagotoviti najmanj 1 funkcionalno drevo/gradbeno parcelo;
- rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika. Pri sajenju dreves je potrebno upoštevati potek infrastrukturnih vodov in odmike, ki so navedeni v šestem odstavku 16. člena tega odloka.
15. člen
(obstoječi objekti)
(1) Znotraj območja OPPN se nahajajo obstoječi stanovanjski objekti na gradbenih parcelah GP8, GP12 in GP16. Posegi na teh gradbenih parcelah legalno zgrajenih objektov so dopustni skladno s tem odlokom. Obstoječ objekt na gradbeni parceli GP7 se odstrani.
(2) Manjši odmiki od predpisanih s tem odlokom, brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča, so dopustni le v primeru gradnje na mestu legalno zgrajenih objektov, v istih tlorisnih in vertikalnih gabaritih v delu, ki meji na tangirano sosednje zemljišče.
(3) Pri legalizaciji objektov na gradbeni parceli GP16, ki so že zgrajeni v času priprave OPPN, se dopustijo nekatera odstopanja od določb tega odloka (vključno z nesimetrično dvokapnico in v kombinaciji v delu z ravno streho) na način, da se legalizirajo obstoječi objekti, ki so prikazani s fotografijami v spremljajočem gradivu tega OPPN – obrazložitev.
(4) Po izgradnji objektov, predvidenih po OPPN, so dopustne vrste gradenj, kot jih določa 7. člen tega odloka.
V. GOSPODARSKA JAVNA IN DRUGA INFRASTRUKTURA
16. člen
(infrastruktura splošno)
(1) Obstoječi objekti na območju OPPN so priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo, sicer pa območje OPPN ni komunalno opremljeno. Kratek opis obstoječega stanja infrastrukturne opremljenosti je naveden v četrtem odstavku 5. člena tega odloka.
(2) Objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč.
(3) Vsi primarni in sekundarni vodi morajo potekati po javnih (prometnih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko zaradi utemeljenih razlogov in omejitev potek v javnih površinah ni mogoč, je na podlagi obrazložitve in utemeljitve v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dopustno odstopanje od določila.
(4) Kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, lastnik posameznega voda pa mora za to od lastnika zemljišča pridobiti služnostno pravico.
(5) Prečkanja javnih cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Nasipavanje ali odvzemanje materiala nad obstoječimi vodi ni dovoljeno brez uskladitve z upravljavcem infrastrukture.
(6) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest, uvozov in dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.
(7) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,5 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,0 m.
(8) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da niso na ulični fasadi objektov. V kolikor je zaradi utemeljenih razlogov in omejitev le-te možno umestiti le na ulično fasado objektov, je na podlagi obrazložitve in utemeljitve v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja dopustno odstopanje od določila.
(9) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet mnenj k projektni dokumentaciji.
(10) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
(11) Potek infrastrukture je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
17. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Dostop do območja OPPN se zagotavlja z lokalne ceste LC 295321 Šmarješke Toplice-Obrh in na vzhodni ter južni strani preko obstoječih dostopov z javne poti JP 797721 Šmarješke Toplice, ki obdaja območje OPPN z vzhodne in južne strani. Na območju OPPN potekajo dostopne poti do obstoječih objektov.
(2) Na lokalno cesto se navezuje nova interna cesta, ki omogoča dostop do parcel na območju OPPN ter možnost zagotavljanja dostopa do parcel na severni strani območja OPPN. Dostop do gradbenih parcel na vzhodni in južni strani območja OPPN se zagotavlja preko obstoječih dostopov. Preko nove interne ceste se bo zagotovil dostop tudi do preostalega dela območja EUP, ki ni predmet OPPN.
(3) Karakteristični prečni profil nove interne ceste:
Bankina: 1 x 0,50 m = 0,50 m
Vozišče: 1 x 3,50 m = 3,50 m
Mulda: 1 x 0,50 m = 0,50 m
Bankina: 1 x 0,25 m = 0,25 m
Skupaj: 4,75 m
(4) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva še veljavne tehnične in ostale predpise ter standarde s področja gradnje, urejanja, uporabe, preglednosti, varnosti, stabilnosti, nosilnosti in vzdrževanja prometnega omrežja.
(5) Uvozi na gradbene parcele se v projektu načrtujejo na način, da zagotavljajo zadosten zavijalni radij za merodajno vozilo.
(6) Individualni priključki se izvedejo in vzdržujejo tako, da ne predstavljajo nevarnosti za promet na javnih cestah. Meteorna voda z objektov, parcel in cestnih priključkov ne sme pritekati na ceste in javne poti ali na njih zastajati.
(7) Parkirna mesta in manipulativne površine se zagotavljajo na pripadajoči gradbeni parceli stavbe, upoštevajoč drugi odstavek 14. člena tega odloka. Za posamezen objekt se zagotovi zadostno število parkirnih mest, kot to določa OPN oziroma veljavni predpis za dejavnost. V primeru, da je glede na naravo dejavnosti potrebnih manj parkirnih mest od zahtevanih, se to utemelji v projektni dokumentaciji.
(8) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.
18. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
(1) Obstoječe javno vodovodno omrežje poteka v lokalni cesti severno ob območju OPPN. Predvidi se prestavitev določenih priključkov vodovodnega omrežja znotraj območja OPPN.
(2) V območju nove predvidene interne ceste se predvidi nov sekundarni vod, na katerega se vežejo individualni priključki za oskrbo posameznih gradbenih parcel. Vodomerni jaški se locirajo ob javnih površinah z možnostjo dostopa upravljavca.
(4) Območje se oskrbi s pitno in požarno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.
(5) Na območju se izvede hidrantna mreža s hidranti, ki so priklopljeni na vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi ob ulicah na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi. Za delovanje hidrantov na parceli se lahko zagotovi drug vir vode (zbiralnik za vodo, rezervoarji za gasilno vodo), ki zagotavlja predpisano količino, pretok, tlak in oddaljenost.
(6) Pri projektiranju, rekonstrukciji in izvedbi vodovodnega omrežja in vodovodnih priključkov se upoštevajo predpisi, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo. Upoštevati je potrebno ustrezno varovanje obstoječega vodovodnega sistema ter potrebne prilagoditve novemu stanju terena.
(7) Potek vodovoda je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
19. člen
(odvajanje voda)
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje poteka ob severni strani območja OPPN, v območju lokalne ceste. Za območje OPPN se predvidi dograditev in prestavitev kanalizacije v ločenem sistemu.
(2) Nov sekundarni kanalizacijski vod odpadnih voda se predvidi v območju predvidene interne ceste.
(3) Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca. Priključevanje objektov na kanalizacijski sistem je obvezno. Natančnejši potek, dimenzioniranje in tehnične karakteristike omrežja se določijo v fazi izdelave projekta komunalnega opremljanja območja.
(4) Padavinske vode s streh posameznega objekta se odvajajo v lokalni zbiralnik padavinske vode, ki bo dimenzioniran tako, da bo imel funkcijo zadrževanja voda in zmanjšanja hipnega odtoka padavinskih voda ter v kapaciteti, odvisni od površine strehe in možnosti uporabe padavinske vode za pranje vozil in zunanjih površin ter za zalivanje zelenih površin. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(5) Odvajanje padavinskih voda s prometnih površin (z vozišč, parkirišč, manipulativnih prostorov) se omogoči s prečnimi in vzdolžnimi nakloni interne ceste preko vtočnih jaškov.
(6) Padavinske vode s prometnih površin se odvede v ponikanje ob lokalno cesto LC 295321. V fazi izdelave projektne dokumentacije se preveri tudi možnost navezave na padavinsko kanalizacijo v lokalni cesti.
(7) Način, dimenzioniranje in tehnične karakteristike odvodnjavanja se dokončno določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(8) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije se upošteva vsa veljavna zakonodaja, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(9) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
20. člen
(energetska infrastruktura)
(1) Čez območje OPPN poteka nizkonapetostni nadzemni elektroenergetski vod, ki se ga ukine. Predhodno se vse tangirane vode nadomesti z nadomestnimi vodi in zagotovi nemoteno dobavo električne energije.
(2) Mesto priklopa območja OPPN na električno omrežje je na severozahodnem delu območja OPPN. V koridorju nove predvidene interne ceste se predvidi sekundarni vod za potrebe priključevanja posamezne gradbene parcele.
(3) Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric na posameznih gradbenih parcelah ob javni površini..
(4) Za ogrevanje in drugo uporabo se zagotavlja tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. V ta namen je dopustna postavitev zunanjih naprav in zunanje opreme, ter manjše naprave v skladu s predpisom, ki ureja manjše naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Solarni sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe pod pogoji, navedenimi v 13. členu tega odloka.
(5) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
21. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječi komunikacijski vodi potekajo čez območje OPPN in v območju lokalne ceste na severu območja OPPN.
(2) Za predvidene ureditve na območju OPPN se predvidi navezava na obstoječe omrežje, severno od območja OPPN. Predvidena je ukinitev določenih delov tras in prestavitev vodov v območje predvidene nove interne ceste.
(3) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij ob upoštevanju tega OPPN.
(4) Potek komunikacijskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
22. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Na območju se uredi odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest. Prevzemno mesto v skladu z dogovorom z uporabnikom določi izvajalec javne službe.
(2) Prevzemno mesto je lahko hkrati zbirno mesto. Če je zbirno mesto hkrati tudi prevzemno mesto, le-to ne sme biti oddaljeno od mesta prevzema več kot 10 metrov, sicer mora povzročitelj ob določenem prevzemu zagotoviti prestavitev posode do prevzemnega mesta ter po izpraznitvi ponovno vrnitev na zbirno mesto.
(3) Lokacije prevzemnih mest so informativno razvidne iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.
VI. NAČRT GRADBENIH PARCEL IN PROSTORSKI UKREPI
23. člen
(načrt gradbenih parcel in prostorski ukrepi)
(1) Nova interna cesta se prenese v javno dobro.
(2) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Načrt gradbenih parcel«.
(3) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VII. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA
24. člen
(ohranjanje kulturne dediščine in varstvo narave)
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju ohranjanja kulturne dediščine, niti na območju varovanja narave.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja na celotnem območju urejanja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
25. člen
(varovanje voda)
(1) Na območju OPPN se poplave na pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Območje se nahaja na vodovarstvenem območju, in sicer III. varstvenem režimu. Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti mnenje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Predvideni so običajni zaščitni ukrepi za varstvo voda skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod.
26. člen
(varovanje okolja)
(1) Projektiranje ureditev mora biti skladno z veljavnimi predpisi s področja varstva okolja, narave, voda, ipd. Upoštevati je potrebno varstvo naravnih vrednot, varovanje pred onesnaženjem voda - varstvo podtalnice in vodnih virov, varstvo in kvaliteto zraka, varstvo pred hrupom, ravnanje z odpadki, varovanje pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem, varstvo tal ipd.
(2) Na območju OPPN ni pomembnejših virov zračnih emisij. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Pri vseh vrstah ogrevanja in delovnih procesov imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak.
(3) Območje OPPN sodi po veljavnih predpisih med območja II. stopnje varstva pred hrupom. Na območju OPPN ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi povzročale čezmerne obremenitve s hrupom oziroma morajo z izvajanjem omilitvenih ukrepov zagotoviti, da hrup ne bo pomembneje vplival na okolje.
(4) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(5) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(6) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja ter zmanjševanja porabe električne energije.
(7) Pri zemeljskih delih se mora rodovitna zemlja odstraniti in začasno skladiščiti ter se uporabiti za ureditev zelenic. Izven mesta, kjer je bila izkopana, se rodovitna zemlja lahko uporabi le v skladu z določbami predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov
(8) V projektni dokumentaciji je treba prikazati oziroma opisati mesto začasnega skladiščenja viška zemeljskega in gradbenega materiala. Viška izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasno skladiščenje viška zemeljskega in gradbenega materiala mora biti locirano in urejeno tako, da ni oviran odtok vode, imeti mora urejen odtok padavinskih voda in mora biti zaščiten pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(9) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave so integrirani v pogojih umeščanja objektov infrastrukture in drugih ureditev v prostor, kar je razvidno iz načrtov grafičnega dela OPPN 3 »Ureditvena situacija« in 4 »Infrastruktura«.
VIII. OBRAMBA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA
27. člen
(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Predvidene ureditve morajo biti skladne z veljavnimi predpisi, usmeritvami in priporočili s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplave, erozija, potres, požar) ter varovanja zdravja ljudi in kvalitetnega okolja bivanja.
(2) Obramba: Na območju niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(3) Ukrepi ogroženih območij: Območje OPPN se ne nahaja na poplavnem območju in ne na plazovitem območju. Območje se v celoti nahaja na erozijskem območju, in sicer opozorilnem območju, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi. Območje se delno nahaja na plazljivem območju, kjer velja majhna in srednja verjetnost pojavljanja plazov.
(4) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) 0,275. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(5) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: Glede na dopustne dejavnosti v območju OPPN ni verjetna možnost razlitja nevarnih snovi.
(6) V času gradnje in med izvajanjem dejavnosti je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
28. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.
(2) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(3) Požarna voda se zagotavlja iz hidrantnega omrežja, ki se ga vzpostavi na novo. Do vzpostavitve omrežja se požarna voda dostavlja z gasilskimi cisternami.
(4) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih in predvidenih prometnih površinah. Dovozi do objektov na območju zazidave morajo biti urejeni tako, da omogočajo dovoz gasilskim in interventnim vozilom, delovno površino za intervencijska vozila in izpolnjujejo pogoje za varen umik.
29. člen
(varovanje zdravja)
(1) Z izborom lokacije, z orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi se omogoča ustrezno celoletno osončenje in zagotavlja zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju.
(2) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(3) Obstoječim in novim stavbam se za vsaj en bivalni prostor zagotovi naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda za najmanj 1 uro dnevno na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec in 21. september.
4) Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
30. člen
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Etapnost izvajanja se nanaša predvsem na zagotavljanje komunalne opreme in sicer je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela gospodarske javne infrastrukture, da se zagotavlja funkcioniranje posameznih objektov in na način, ki smiselno upošteva celoto in ne ovira izvedbe komunalnega opremljanja območja.
31. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(3) Dopustijo se tudi naslednja odstopanja:
- oporni zid: ob zahodni meji območja OPPN je dopustna gradnja opornega zidu do višine 2,0 m, ki se členi z zazelenitvijo in ali različno obdelavo materialov;
- načrt gradbenih parcel:
a) dopustno je združevanje največ dveh gradbenih parcel, pri čemer površino za razvoj objektov omejujejo gradbene meje v odmikih od mej gradbene parcele, kot jih določa ta odlok (površini za razvoj objektov se združita), ob tem se prilagodi obseg ceste oziroma dostopa, kadar je to smiselno;
b) pred parcelacijo ali pa v projektni dokumentaciji za gradnjo na gradbenih parcel GP13 in GP14 se dopusti odstopanje od načrta gradbenih parcel ob upoštevanju gradbene parcele obstoječe stavbe na GP12. Enako velja za gradnjo na gradbenih parcel GP17 in GP15 ob upoštevanju gradbene parcele obstoječe stavbe na GP16 in za gradnjo na gradbeni parceli GP9 ob upoštevanju gradbene parcele obstoječe stavbe na GP8;
c) dopustno je odstopanje od prikaza v načrtu gradbenih parcel v delu, kjer je določena gradbena parcela GPj2, s katero se rezervira potrebna površina za vzpostavitev dostopne ceste za območje severno od OPPN-ja. Ta parcela se odparcelira takrat, ko bo to potrebno zaradi gradnje ceste. Do takrat pa se lahko območje gradbene parcele GPj2 uporablja kot površina pripadajoča h gradbeni parceli GP17.
a) dopustna so odstopanja od prikazanih potekov tras infrastrukture za komunalno opremljanje gradbenih parcel GP10-GP17 tudi posledično glede na dinamiko investicijskega interesa za posamezno gradbeno parcelo. Zagotavljanje komunalne opremljenosti posamezne gradbene parcele se lahko zagotavlja tudi s priključevanjem na priključke obstoječih stavb. Drugačna rešitev mora biti celovito obravnavana in v projektni dokumentaciji utemeljena in prikazana na način, da se zagotavlja možnost priključevanja vseh gradbenih parcel;
b) dokler se ne omogoči ustrezna dostopnost smetarskega vozila do posamezne gradbene parcele, se dopusti začasno skupno prevzemno mesto komunalnih odpadkov za GP1-6 in GP17 ob lokalni cesti.
32. člen
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Občina Šmarješke Toplice lahko gradnjo komunalne opreme s pogodbo o opremljanju odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku.
33. člen
(obveznosti udeležencev graditve objektov)
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet mnenj k projektni dokumentaciji.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
34. člen
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev)
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
35. člen
(vpogled akta in nadzorstvo)
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na pristojnem oddelku za prostorsko načrtovanje Občinske uprave Občine Šmarješke Toplice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
36. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po realizaciji prostorskih ureditev in gradenj)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje v OPN.
37. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 350-0001/2023-35
Datum: 28. 11. 2025
Občina Šmarješke Toplice
Marjan Hribar, župan
