2. člen
(vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del občinskega prostorskega načrta je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del
4. Prehodne, posebne in končna določba
Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora
(3) Grafični del občinskega prostorskega načrta vsebuje:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine Šmarješke Toplice (M 1: 50.000)
Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1: 50.000)
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1: 50.000)
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1: 50.000)
2. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1: 50.000)
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1: 50.000)
3. Koncept prostorskega razvoja Šmarjete in Šmarjeških Toplic (M 1: 13.000)
Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve (M 1: 6.000)
Koncept prostorskega razvoja Dolenjega Kronovega (M 1: 8.000)
Koncept prostorskega razvoja Zbur (M 1: 8.000)
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
01. Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil (M 1:20.000)
02. Prikaz prečnih profilov
3. člen
(obvezne priloge OPN)
(1) Obvezne priloge vsebujejo:
(2) Obvezne priloge OPN so sestavina analogne oblike občinskega prostorskega načrta.
4. člen
(pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
5. člen
(pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo
3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.
4. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.
5. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
6. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
7. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje (P), nadstropje (N) ali mansardo (M).
9. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, zunanjih stopnišč, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m FI in FZ se ne bosta določala.
10. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija pomožnih objektov na gradbeni parceli. Funkcionalno zemljiško posestvo (FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. Zemljiške parcele, ki sestavljajo FZP, se morajo medsebojno stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja. Vsa zemljišča morajo biti v lasti investitorja gradnje stavbe.
11. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18-20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
12. Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji.
13. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.
14. Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
15. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
16. Kap je najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino.
17. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ 1,40 m nad teren.
18. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
19. Kolenčni zid je zid v mansardni etaži in se meri od zgornjega roba nosilnega dela zadnje medetažne konstrukcije do spodnjega roba kapne lege.
20. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
21. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
22. Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, streho in ima kolenčni zid.
23. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oz. oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oz. na novo vzpostavlja mestnost območja.
24. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.)
25. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta, oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.
26. Napušč je del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe, in je lahko odprt ali zaprt.
27. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju/neskladju z njim.
28. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
29. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
30. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.
31. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu), ter 40 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
32. Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in rekreacija).
33. Obstoječ legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oz. drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oz. je bil zgrajen pred letom 1967.
34. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
35. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
36. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
37. Ozelenjena streha je streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo.
38. Počitniška hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov.
39. Podstrešje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, streho in je brez kolenčnega zidu.
40. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
41. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m ob reki Krki (oz. 40 m zunaj območij naselij) in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
42. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
43. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
44. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
45. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.
46. Soliter je drevo z obsegom 25 do 30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
47. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
48. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
49. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj za poseg v prostor s področja graditve objektov, izdela prostorski načrtovalec ali pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne prostorske ureditve ali posega, z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov, da se pripravijo variantne rešitve oz. strokovne podlage za zasnovo posegov v prostor in zanje določijo podrobni pogoji in podobno.
50. Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno, pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
51. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
52. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
53. Tlorisni gabarit pomeni zunanje mere objekta, kar vključujejo nosilno konstrukcijo s fasado.
54. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
55. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
56. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
57. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
58. Zazidana površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi.
59. Zelene površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi okolice objektov, in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih.
60. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2 STRATEŠKI DEL
2.1 SPLOŠNE DOLOČBE
6. člen
(splošne določbe)
Strateški del občinskega prostorskega načrta določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.
2.2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
7. člen
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami in drugih naselij, glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in v drugih večjih naseljih (Bela Cerkev, Zbure in Dolenje Kronovo) glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki se jih uvede kot eno od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Šmarjeti s Šmarješkimi Toplicami in drugih večjih središčih, zlasti v okviru novo načrtovane turistično-storitvene gospodarske cone ob avtocesti v Dolenjem Kronovem, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.
(3) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij se zagotavlja z gradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest in kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometna ureditev se ureja po načelih trajnostne mobilnosti.
(4) Ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij in gospodarskih con se zagotavlja s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij; izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemov za oskrbo s pitno vodo. Energetska opremljenost naselja sledi energetski zasnovi občine (lokalnemu energetskemu konceptu).
(5) Ohranjanje naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora na območju občine, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja in s sanacijo razpršene gradnje ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino in z ohranjanjem kmetijske rabe prostora ter prvin krajinske prepoznavnosti.
(6) Razvoj nosilne turistične dejavnosti v Šmarjeških Toplicah in razvoj omrežja turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se zagotavlja z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.
(7) Zagotavljanje varstva ljudi, živali in premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2.3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
9. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila in različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na območju Šmarjete, Šmarjeških Toplic, Bele Cerkve in Zbur, v manjši meri pa tudi v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalno rabo prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi in usmerjanje stanovanjske gradnje na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.
(2) Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo ali možnostjo za komunalno opremljanje. Predviden je razvoj dveh manjših gospodarskih con: v Šmarjeti (obstoječa gospodarska cona) in v Dolenjem Kronovem (nova turistično-storitvena gospodarska cona, ob novem priključku na avtocesto). V drugih naseljih se gospodarske dejavnosti umeščajo glede na prostorske možnosti, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora, sicer pa naj se v obe osrednji občinski gospodarski coni v čim večji meri selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic in druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječe in predvidene gospodarske cone. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih in terciarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se praviloma umeščajo v območja centralnih dejavnosti. V območja površin za industrijo se ne umeščajo stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja. Lokacije gospodarskih con so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
(3) Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnosti se usmerja predvsem na funkcionalno zaokrožena območja v Šmarjeti in Šmarjeških Toplicah, Beli Cerkvi, Dolenjem Kronovem in Zburah. Zagotavlja se izbor ustreznih prostorov za posamezno dejavnost in ustrezno dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(4) Skladno s strategijo razvoja turizma občine se ohranjajo potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje se turistično rekreacijsko infrastrukturo v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na širšem območju Šmarjeških Toplic, Klevevža, Kogla in Vinjega vrha, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi, kot količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj primarne kmetijske dejavnosti, tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladno s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Na območju celotne občine se razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov, naravnih znamenitosti), predvsem pa zdraviliški oziroma kopališki turizem v povezavi z naravnimi termalnimi izviri. Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru. Zasnova razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
10. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, ki se usmerja predvsem v okvirna območja naselij, ki so prikazana na karti št. 5 Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.
(2) Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami se bo razvijala kot lokalno središče in občinsko središče, ki ima poleg javnih dejavnosti tudi zaposlitvene obrate oz. gospodarske cone, turistične kapacitete in še nekatere druge funkcije. Naselje se bo razvijalo kot gospodarsko, zaposlitveno, kulturno-turistično, upravno, izobraževalno in oskrbno središče, kjer se bodo zagotavljale zadostne površine za vse omenjene dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo (ter poudarjen turistični razvoj v Šmarjeških Toplicah).
(3) Bela Cerkev je lokalno središče ožjega pomena, Dolenje Kronovo in Zbure sta pomožni središči. Vsa tri naselja imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. V teh naseljih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so cerkev s pokopališčem, trgovina ali druge oskrbne ali obrtne dejavnosti, gasilski dom ipd. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine tako za širitev stanovanjskih območij kot tudi za razvoj propulzivnih dejavnosti, da se ohranja in krepi njihova vloga manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.
(4) Pomembnejša naselja v občini (lokalno središče in občinsko središče, lokalno središče ožjega pomena ter pomožni središči) se razvijajo tako, da se z dejavnostmi medsebojno dopolnjujejo in si ne konkurirajo.
(5) Druga naselja so podeželska naselja, ki so pretežno ruralnega značaja, nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, prevladujoča programa sta kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami.
(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo naselja in lokacije s turističnim pomenom. turistični kompleks term v Šmarjeških Toplicah in kompleks Klevevž (razvaline gradu, nekdanja farma, mlin in topli izvir), staro jedro Bele Cerkve in Šmarjete, naselje Zbure in Šmarješke Toplice ter vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla (predvsem za razvoj zidaniškega turizma, vinskih cest z vinotoči, apartmajskega turizma – oddajanje zidanic in podobnega), reka Krka in potok Radulja z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov ipd. Lokacije s turističnim pomenom so tudi posamezne naravne in kulturne znamenitosti, turistične kmetije po naseljih, vinske ceste in druge tematske poti. Na teh lokacijah se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.
(7) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij ter lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazani v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo.
11. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Osrednji razvojni osi v občini sta pas ob avtocesti ter ob regionalni cesti med Dolenjim Kronovim in Zburami ter v nadaljevanju proti Mokronogu. Ob njih se omogoča in spodbuja intenzivnejši razvoj, razen na območjih, kjer je predviden zadržan razvoj in ohranjanje naravne krajine.
(2) Na območju Občine Šmarješke Toplice je predviden potek ene od variant 3. razvojne osi (potek med Mokronogom in Dolenjim Kronovim). Za 3. razvojno os (srednji del) je izdelana študija variant kot strokovna podlaga za državni prostorski načrt. Občina Šmarješke Toplice nasprotuje umeščanju poteka 3. razvojne osi skozi območje Občine Šmarješke Toplice, saj bi tovrsten poseg pomenil popolno razvrednotenje prostora, narave in razvojnih potencialov Občine Šmarješke Toplice. Glede na to, da nobena od predlaganih variant poteka tretje razvojne osi na srednjem delu (niti optimizirani predlog najustreznejše variante – OPNV) ne dosega potrebne direktne ekonomske upravičenosti, in še posebej, ker OPNV ne dosega potrebnega soglasja v lokalnem okolju – tudi ne v občini Šmarješke Toplice, je možnost dokončne umestitve te variante na sredinskem delu tretje razvojne osi izrazito težavna. Pred nadaljevanjem postopka priprave državnega prostorskega načrta je zato v koridorju predlagane OPNV smiselno preveriti tudi »minimalno alternativo«, ki jo sestavljajo deloma novogradnje, deloma rekonstrukcije, deloma pa bi, na odsekih kjer so elementi obstoječe ceste ustrezni, povezava potekala po obstoječem omrežju.
(3) Naselja v občini in v sosednjih občinah se še naprej povezujejo s sistemom regionalnih in lokalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(4) Pri Zburah, kjer skozi jedro naselja poteka regionalna cesta, se načrtuje obvoznica. S tem se zagotovi umik tranzitnega prometa iz strnjeno pozidanega jedra ter tako varnejše odvijanje prometa in njegov hitrejši pretok v tranzitni smeri sever – jug, to je med Sevnico (dolino Save) in Dolenjim Kronovim (priključek na avtocesto Ljubljana – Obrežje). Ob prometni razbremenitvi obstoječega cestnega omrežja se lahko učinkoviteje zagotavlja notranji razvoj naselja ter se lažje razvijajo in dopolnjujejo dejavnosti, ki sodijo v jedra naselij.
(5) Kolesarsko omrežje se načrtuje samostojno ali sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.
(6) Javni potniški promet se izboljšuje ter ustrezno ureja sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest, z novogradnjami ter s posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih postajališč ter stojišč za potnike.
(7) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova prostorskega razvoja občine Šmarješke Toplice.
12. člen
(območja razvoja dejavnosti v krajini)
(1) Skladno s strategijo razvoja kmetijstva občine se površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se vzpodbuja ponovna kmetijska raba tal. Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati spodbuja izvajanje primarne kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na širšem območju Šmarjeških Toplic, Brezovice in Družinske vasi se gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema teh naselij.
(5) Nelegalni površinski kopi se sanirajo bodisi s spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.
(6) V obvodnem prostoru Krke in potokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo se retenzijske površine.
(7) Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Usmeritve za razvoj v krajini.
13. člen
(območja ohranjanja prepoznavnosti)
14. člen
(območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju dolin večjih potokov, na sklenjenih gozdnih območjih ter v obvodnem svetu Krke, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo.
(2) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar poteka ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
2. 4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA
15. člen
(splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Razvija se gospodarska javna infrastruktura, tako da bo zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
(2) Zasnova gospodarske javne infrastrukture je prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 1, na karti Zasnova gospodarske javne infrastrukture.
2.4.1 Prometna infrastruktura
16. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Omrežje državnih cest se prenovi, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste in ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami lokalnih cest.
(2) Z rekonstrukcijami oz. novogradnjami se omogoči dober dostop do obstoječih in novih gospodarskih con in območjih storitvenih dejavnosti (Šmarjeta in Dolenje Kronovo), do večjih novih površin za organizirano stanovanjsko gradnjo ter do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom.
(3) V sklopu urejanja cestnega omrežja se gradnja novih in rekonstrukcije obstoječih cestnih povezav rešujejo skupaj s sosednjimi občinami.
17. člen
(lokalno cestno omrežje)
(1) Vzdržujejo in prenavljajo se vse lokalne ceste in javne poti, prednostno pa cestne povezave, ki vodijo v pomembnejše lokalno središče, v lokalno središče in v lokalna središča ožjega pomena ter lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij s turističnim pomenom.
(2) Na posameznih odsekih lokalnih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
18. člen
(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)
(1) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih.
(2) Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze oziroma poti.
(3) Na območju občine bo na državni ravni vzpostavljen sistem kolesarskih povezav, ki bo temeljil na glavni kolesarski povezavi Otočec – Mokronog – Sevnica.
(4) Uredijo se tudi kolesarske steze do lokacij z večjim turističnim pomenom in do lokacij in naselij s turističnim pomenom, in sicer v smeri Bele Cerkve, Kogla, Vinjega vrha in drugih turističnih in vinorodnih krajev.
(5) Državna kolesarska povezava se izvede bodisi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot kolesarski pas na vozišču ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po maloprometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno.
(6) V večjih naseljih (Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Dolenje Kronovo, Zbure) se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.
(7) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične lokacije v občini. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem za dnevne migracije ter v rekreativne in turistične namene.
(8) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih lokalnih cestah na odsekih skozi naselja.
(9) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(10) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in peš povezav.
19. člen
(mirujoči promet)
(1) V pomembnejšem lokalnem središču, lokalnem središču in lokalnih središčih ožjega pomena se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(2) Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih javnih objektih (jedro Šmarjete, Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Zbure, Dolenje Kronovo ipd.) in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini lokacij z večjim turističnim pomenom in drugih večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
20. člen
(javni potniški promet)
(1) Med pomembnejšimi naselji ter njihovim zaledjem se vzpostavi učinkovit javni potniški promet, spodbuja pa se tudi uporaba kolesarskega in pešaškega omrežja.
(2) V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, so uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.
(3) Avtobusna postaja se uredi v Šmarjeških Toplicah in Šmarjeti, na njej se zagotovijo ustrezne funkcionalne površine, vključno s parkirišči za osebna vozila. Avtobusna postajališča v občini se posodobijo, na njih se poveča prometna varnost.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
21. člen
(splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
22. člen
(vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Zagotovi se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Varstvo virov pitne vode: vodni viri se zaščitijo pred morebitnim onesnaženjem z aktivnim izvajanjem nadzora nad aktivnostmi v območjih varstva naravnih virov. Na območju vodnih virov Jezero, Okno in Orehovje nad Žalovičami ter Zavetrščica pri Šmarjeti se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5) Oskrba s pitno vodo: zagotavlja se stalno in neoporečno oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja v skladu s finančnimi možnostmi in pogoji za možnost izgradnje vodovodnega omrežja.
(6) Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira.
(7) Naselja, ki jih ni mogoče priključiti na sistem oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, se oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar je treba prostorski razvoj na teh območjih omejevati in uskladiti z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentirajo vsi objekte, ki niso priključeni na javno vodovodno omrežje, in opredeli se način oskrbe s pitno vodo.
(8) Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
23. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V občini Šmarješke Toplice sta izvedena dva kanalizacijska sistema, kanalizacijski sistem Šmarjeta in kanalizacijski sistem Družinska vas. Z ukinitvijo čistilne naprave Šmarjeta se kanalizacijski sistem Šmarjeta priključi na kanalizacijski sistem Družinska vas. Čiščenje odpadne vode je urejeno v čistilni napravi Šmarješke Toplice.
(2) Kanalizacijsko omrežje se dogradi in sanira v skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
24. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se ureja skladu z občinskimi predpisi o ravnanju z odpadki. Celotno območje občine ima organizirano odvažanje odpadkov v sklopu CEROD v Leskovcu pri Novem mestu. Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov), tako da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov. Na območju občine se vzpostavi zbirno reciklirni center.
(2) Evidentirajo in sanirajo se nelegalna odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
(3) Manjša odlagališča zemeljskih odpadkov se lahko urejajo na raznih delih občine, vendar na podlagi vsakokratnih prostorskih in okoljskih presoj.
25. člen
(oskrba z energijo)
(1) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept občine.
(3) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(4) Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(5) Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v občini Ribnica.
(6) Električna energija: Na jugozahodnem delu občine je predvidena rekonstrukcija daljnovoda DV 110 kV Brestanica – Hudo, ki bo po rekonstrukciji potekala pretežno južno in delno severno od obstoječega daljnovoda DV 2 x 110 kV Hudo – Krško. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se zgradi dodatna 20 in 0,4 kV elektroenergetska infrastruktura. S tem daljnovodom se ne smejo poslabšati bivalne razmere. Umeščanje novih daljnovodov kot zračnih vodov se zaradi ohranjanja bivalnih in krajinskih kakovosti ne načrtuje na območjih strnjene poselitve in kakovostne krajine.
(7) Zemeljski plin: Po jugovzhodnem delu občine poteka prenosni plinovod M4, odsek Krško – Novo mesto.
(8) Male hidroelektrarne se lahko postavijo, če je to v skladu z lokalnim programom razvoja ali če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine. V primeru potreb za lokalno oskrbo z energijo iz mHE je treba na tovrstnih območjih prednostno zagotoviti priključitev na javno elektroenergetsko omrežje. Uporaba mHE mora temeljiti na nezmožnosti zagotavljanja elektroenergetske oskrbe iz javnega omrežja, kar je predpogoj za izkazano utemeljenost posega za izrabo vodne energije.
(9) Gradnja malih vodnih elektrarn (do 36 kW) je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Umeščanje mHE ni dopustno tudi na vodotokih Radulja, Toplica in Laknica. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(10) Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja, za posamezne dele naselij ali manjša naselja, kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.
(11) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične in sončne energije.
(12) Geotermični vir termalne vode v Šmarjeških Toplicah se izkorišča za zdraviliško termalni turizem, dopustna je tudi izraba v druge namene.
(13) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebna pozornost posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. pobočij Vinjega vrha, Koglega in na prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območje dolin Radulje, Laknice, Prinovca, Toplice ter Krke. Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih bodo lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (doline večjih potokov, pobočja Vinjega vrha, vinogradniška območja) ter na bivalno okolje.
(14) Skladno s strategijo razvoja javne razsvetljave občine se zmanjša poraba električne energije za osvetlitev javnih površin ter zmanjša se svetlobno onesnaženje z:
26. člen
(komunikacijsko omrežje)
(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.
(2) Za zagotavljanje storitev širokopasovnih mobilnih komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(3) Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(4) Glavno telekomunikacijsko omrežje in omrežja Pošte Slovenije se prenavljajo in dograjujejo skladno s potrebami.
(5) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(6) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.
2.5. USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN ZA CELOVITO PRENOVO
2.5.1 Razvoj, prenova in širitev naselij
27. člen
(splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V pomembnejšem lokalnem središču in lokalnem središču ter v lokalnih središčih ožjega pomena ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, v večjih naseljih pa tudi za gospodarske in za družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob lokacijah s turističnim pomenom.
(3) Počitniška gradnja se izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij ali pa kot prostorsko zaključena in celostno urejena nova večja območja in ne kot nove širitve na nepozidane površine okrog naselij.
(4) Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.
(5) Prenavljajo se kakovostna naselbinska jedra naselij, s poudarkom na Šmarjeti in Beli Cerkvi.
28. člen
(notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika lahko določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z določili tega odloka.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.
(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
29. člen
(prenova naselij)
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina: Bela Cerkev in Šmarjeta.
(3) Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oz. njihovih delov.
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(5) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti strokovno utemeljene.
(7) Prenova naselij, ki so registrirana kot kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskih izhodišč in pogojev pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti. Če se prenova naselbinske dediščine načrtuje s podrobnim prostorskim aktom, je njegov obvezni sestavni del konservatorski načrt za prenovo. Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.
30. člen
(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč.
(3) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.
(4) Na območjih razpršene poselitve, to so vinogradniška območja, razpršena poselitev izven naselij in posamična razpršena poselitev, se na podlagi urbanističnih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.
2.5.2 Razvoj dejavnosti po naseljih
31. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost. Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V pomembnejše lokalno središče in lokalno središče ter lokalna središča ožjega pomena se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v občinsko središče, lokalno središče in lokalna središča ožjega pomena, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju občinskega in lokalnih središč se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (vrstne hiše, atrijske, prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi domovi za starejše občane, ki se zagotavljajo predvsem v večjih naseljih, oziroma v naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po prehodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
2.5.3 Območja razpršene poselitve in ureditev zunaj naselij
32. člen
(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)
(1) Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokrožena vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.
(2) Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije, ki glede na merilo in podrobnost prikazov v grafičnih prikazih strateškega dela OPN niso posebej prikazani.
(3) Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so:
33. člen
(usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Dopustna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, pridobivanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je treba ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, pridobivanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo novih oz. nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske in druge opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, večje kmetije, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
(10) Območja razpršene poselitve so prikazana v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 2, na karti Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.
34. člen
(razvoj vinogradniških območij)
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.4 Razpršena gradnja
35. člen
(razpršena gradnja)
Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti brez stavbnega zemljišča.
36. člen
(sanacija razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
(3) Na območjih razpršene gradnje se gradnja novih objektov ne načrtuje.
2.5.5 Urbanistično oblikovanje naselij
37. člen
(oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi in izjemoma v odprtem krajinskem prostoru, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 KONCEPTI PROSTORSKEGA RAZVOJA URBANIH SREDIŠČ, ZA KATERE JE IZDELAN URBANISTIČNI NAČRT
38. člen
(urbanistični načrti)
(1) Za Šmarjeto s Šmarješkimi Toplicami in za Belo Cerkev se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
39. člen
(koncept razvoja naselja Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami)
(1) Šmarjeta in Šmarješke Toplice se razvijata kot lokalno središče in občinsko središče ter kot naselji s turističnim pomenom.
(2) Šmarješke Toplice se razvijajo kot turistično poslovni center občine. Prostorski razvoj Šmarjeških Toplic je usmerjen predvsem v specializirane vsebine termalnega centra – v nadaljnji razvoj in širitev spektra zdraviliške turistične ponudbe (dopolnitev hotelske ponudbe v okviru Term Šmarješke Toplice, manjši (družinski) hoteli in apartmaji, parkovne, rekreacijske in športne površine ipd.) in z njo povezanih poslovnih trgovskih in storitvenih dejavnosti. S tem se izboljšuje tudi bivalni standard naselja.
(3) Oblikuje in ureja se center naselja, ureja se odprte površine – trge, parke, otroška igrišča ipd. Območje ob potoku in gozdovi s posebnim namenom se trajno ohranjajo kot nepozidan prostor, s parkovnimi ureditvami južno od naselja, ki bodo oblikovale vstop v naselje in s parkovnimi ureditvami ob potoku na severu naselja (tržne površine, parkovne ureditve, muzej na prostem ipd.).
(4) Predvidijo se nove stanovanjske površine in stanovanjske površine povezavi s turizmom (prenočišča).
(5) Šmarjeta je osrednje središče z naselbinsko zelo kakovostnim trškim jedrom, ki se prenovi. Prostorski razvoj Šmarjete je usmerjen v razvoj upravnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, izobraževalnih, zdravstvenih in podobnih dejavnosti, kot podpora turističnim programom v Šmarjeških Toplicah. V ta namen se zagotovijo površine za stanovanja, centralne, izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti. Širitve na vzhod naselja so dolgoročno omejene s potokom, ob katerem se ohranjajo kmetijske površine. Proizvodne dejavnosti se ohranjajo na obstoječi lokaciji, dopusti se le zaokrožitev.
(6) Posebno pozornost se posveti prenovi starega jedra Šmarjete, kjer so še rezerve za razvoj storitvenih in turističnih funkcij, kot dopolnilo Šmarješkim Toplicam. Staro jedro Šmarjete se prenovi ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin, s čimer se ohrani in poudari vodilna vloga naselja.
(7) Kmetijski prostor v dolini potoka se trajno ohranja kot zelen, nepozidan prostor. Prostor pri krožišču na vstopu v naselje se parkovno uredi.
(8) Šmarjeta in Šmarješke Toplice se povežeta s pešpotjo in kolesarsko stezo ter drevoredom ob regionalni cesti R3-667, ki povezuje turistično naselje Otočec z Mokronogom in Sevnico. Med naseljema Šmarjeta in Šmarješke Toplice se dolgoročno ohranja zelena cezura – nepozidana vrzel, kjer se ohranjajo kmetijske in gozdne površine. Vzdolž regionalne ceste, ki vodi v Šmarješke Toplic iz smeri avtoceste, in vzdolž potoka se uredi parkovna površina z ureditvami za rekreacijo. Na območju obeh naselij je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(9) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Šmarjete s Šmarješkimi Toplicami.
40. člen
(koncept razvoja naselja Bela Cerkev)
(1) Bela Cerkev je naselje s pomembno trško strukturo in lego nad dolino Krke, ki tvori izjemne vedute, ki se ohranjajo. Bela Cerkev se razvija kot lokalno središče ožjega pomena z ugodno prostorsko lego z južno orientacijo ter v bližini priključka na avtocesto pri Dolenjem Kronovem. Načrtuje se predvsem razvoj stanovanj in spremljajočih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, z možnostjo kombiniranja z dopolnilnimi turističnimi dejavnostmi. Z obnovitvijo stare šole (Hiša žive dediščine) in novo zgrajenimi parkirišči se naselje razvija kot kulturno središče občine. Ohranja in revitalizira staro jedro naselja ob upoštevanju kakovostne naselbinske dediščine in objektov ter zunanjih površin. Širitev naselja je predvidena predvsem na zahod ob lokalni cesti (pretežno stanovanja) in vzhod ob lokalni cesti (pretežno centralne dejavnosti).
(2) Zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi se namenijo za ureditev parkirišč in za kmetijsko rabo. Urejajo se športno rekreacijske površine ob cesti proti Vinjem vrhu. Razširitev obstoječega pokopališča se predvidi na terasasto oblikovanem zahodnem pobočju, v vznožju cerkve, tako da se ohranjajo kakovostni pogledi na cerkev in staro jedro.
(3) Na območju naselja je hkrati s širitvijo območij za gradnjo in predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
(4) Izboljša se dostopnost naselja, tako da se posodobi in rekonstruira omrežje občinskih cest, ki nimajo ustrezne prometne prepustnosti, imajo neustrezne prometno-tehnične elemente, dotrajano voziščno konstrukcijo ter prometno-tehnično neustrezne in nevarne priključke. Uredijo se površine za pešce ter avtobusno postajališče.
(5) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. 3, na karti Koncept prostorskega razvoja Bele Cerkve.
2.7 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
41. člen
(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)
(1) Spodbujajo se ohranitev poseljenosti podeželja, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti, spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranjajo kakovostne kulturne krajine. Kmetijska zemljišča se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in dobro dostopnostjo. Razvijajo se različne kmetijske panoge: sadjarstvo in vinogradništvo, zelenjadarstvo ter živinoreja s poljedelstvom. Spodbuja se čebelarstvo.
(2) Poglavitna dejavnost na območju občine so živinoreja v povezavi s poljedelstvom ter sadjarstvo in vinogradništvo. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbujajo ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih, hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer je treba ohranjati temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oz. zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori morajo biti urejeni sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se bodo za potrebe kmetijstva urejali manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov je kmetijska dejavnost omejena pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil ter živalskih odpadkov, zato je ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oz. zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih krajine ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(7) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.
(8) Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 15 arov na območju drugih kmetijskih zemljišč oziroma minimalno 30 arov na območju najboljših kmetijskih zemljišč. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.
(9) Na vododeficitarnih predelih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko uredijo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja.
(10) Za urejanje novih kmetij se prednostno uporabijo opuščene lokacije domačij. Dopustna je tudi umestitev novih kmetij na območjih naselij, izjemoma tudi v odprtem krajinskem prostoru, kjer je to smiselno in sprejemljivo s prostorskega in okoljskega vidika. Za razvoj novih kmetij se zagotavljajo možnosti širitve stavbnih zemljišč v dovolj velikem obsegu, in sicer najmanj 3.000 m² za kmetijo z dejavnostjo pridelovanja poljščin, mešano rastlinsko pridelavo in trajnimi nasadi, najmanj 5.000 m² za mešano živinorejsko kmetijo in 1 ha ali več za prosto rejo živali.
(11) Poleg stavbnih zemljišč se lahko opredeli tudi ustrezen obseg kmetijskih zemljišč, kjer se dopusti postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih. Postavitev kmetijskih objektov, predvsem takih, ki ne potrebujejo priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo, se dopusti tudi na kmetijskih zemljiščih, kjer je to sprejemljivo z urbanističnega oz. prostorskega in okoljskega vidika (npr. tik ob kmetijah, v njihovem zaledju, na funkcionalno povezanih površinah) skladno z določili tega odloka.
(12) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z določili tega odloka.
(13) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in proporci kakovostnih obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov in drugačni proporci stavb, ki so potrebni zaradi uvajanja sodobnih kmetijskih tehnologij in mehanizacije, so dopustni po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(14) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oz. morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(15) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(16) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se upoštevajo omejitve zaradi varstva vodnih virov, narave in kulturne dediščine. Intenzivno gnojenje kmetijskih zemljišč se zmanjšuje na priobalnem območju reke Krke in pritokov ter na drugih površinah, kjer je zaradi konfiguracije terena in strukture tal omogočen hiter in neposreden odtok padavinske vode, onesnažene z gnojili. Za polivanje gnojnice na kmetijskih zemljišč se dosledno upoštevajo predpisane časovne omejitve.
42. člen
(zasnova prostorskega razvoja gozdarstva)
(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom (zahodno od Žalovič, južno od Šmarjeških Toplic, med Žalovičami in Brezovico, pobočja na severnem delu občine) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa se omogočajo razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3) Z ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov (poseben poudarek na varovanju gozdnih površin in varovanega gozda v okolici Term Šmarješke Toplice in naselja nad Prinovcem).
(4) Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove pa se posegi presojajo z vidika vplivov na okolje.
(5) V gozdovih ob turističnem kompleksu term Šmarješke Toplice se skrbi za urejenost, dostopnost in čistočo ter se jih opremi z rekreacijsko infrastrukturo, primerno posameznim predelom.
(6) Pasivne oblike rekreacije (rekreacija v naravi) so načeloma možne v vseh gozdovih. Razvoj turizma in rekreacije v gozdovih mora upoštevati omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom. Strategija razvoja gozda v prostoru, njegova prostorska ureditev in način gospodarjenja, morajo biti neposredno povezani s strategijo razvoja turizma in rekreacije.
(7) Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so po predhodnih preveritvah dovoljene krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti.
(8) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest poteka v okviru razpoložljivih sredstev selektivno glede na prometno obremenitev.
(9) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor zagotavljajo ohranjanje ugodnega stanja vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
43. člen
(zasnova prostorskega razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti)
(1) Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za svoj gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (geotermični viri, ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe lokacije in naselja s turističnim pomenom, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.). Razvoj turizma se spodbuja predvsem na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot sta Šmarješke Toplice in Klevevž, pa tudi na preostalih predelih občine, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(2) Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi), kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(3) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura.
(4) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (Šmarješke Toplice), na območjih naravne ohranjenosti (doline Radulje, Laknice, Prinovca in Toplice ter Krke), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja Vinjega vrha in Kogla) ter druga območja prepoznavnosti prostora. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri tem se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma, skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi, na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. Nadgrajuje se omrežje kvalitetne gostinske ponudbe ter se povezuje z omrežjem turističnih in prostočasnih dejavnosti, vključuje se v turistično in prostočasno ponudbo.
(5) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da se v turistično ponudbo vključijo območja z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, ki so predvsem: Šmarješke Toplice, termalni izviri in grad pri Klevevžu, kulturne krajine (dolina Radulje, Toplice in drugih potokov, vinogradniško območje Vinjega vrha in Kogla ter ostala vinogradniška območja idr.).
(6) Turizem, povezan z geotermičnimi viri: Dolgoročni razvoj te oblike turizma je predviden na obstoječi lokaciji (Šmarješke Toplice) ter pri Klevevžu, kjer je nadzemni termalni izvir z možnostjo razvoja geotermalnega turizma, izrabe geotermične energije in zdravilnih učinkovin. Razvoj te turistične panoge se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini obeh območij, pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in kulturna dediščina. Šmarješke Toplice se razvijajo kot najpomembnejše termalno središče v občini, vključno z razvojem širšega spektra turistične ponudbe (hoteli in apartmaji, športno-rekreacijske ureditve, navezave na druge turistične programe v zaledju). Toplice v Klevevžu pa imajo izrazito omejen razvoj, spodbuja se predvsem razvoj visokega turizma (za zahtevnejše goste) s ponudbo prenočišč, gostinstva ter športa in rekreacije v naravnem okolju. Urejanje morebitnega kopališča ali drugih turistično rekreativnih objektov se predhodno preveri in uskladi z institucijami, pristojnimi za upravljanje z vodami, varstvo narave in kulturne dediščine.
(7) Zdraviliški turizem: Razvija se na obstoječi lokaciji v Šmarjeških Toplicah, kjer se dopolnjuje s termalnim, wellness, športno rekreacijskim, nastanitvenim, prireditvenim in drugim turizmom. Možnosti za razvoj zdraviliškega turizma so tudi na območju Klevevža.
(8) Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja.
(9) Vinogradniški turizem: spodbuja se na območju obstoječih vinogradniških območij z urejanjem zidanic kot gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno bivanje. Ohranjajo se zidanice kot počitniški objekti, urejajo pa se tudi zidanice kot turistično-nastanitveni in gostinski objekti.
(10) Tematske poti: Urejajo se tematske poti, ki vodijo po Vinjem vrhu, Koglem, okolici Klevevža, Šmarjete, Bele Cerkve, Šmarjeških Toplic idr. Poleg v vinogradniških se tematske poti urejajo še v izjemnih krajinah (dolina Radulje) in na drugih območjih, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine.
(11) Izletništvo in pohodništvo se razvija predvsem na območju Vinjega vrha, Kogla in Klevevža, kjer se spodbuja razvoj gostinske ponudbe (manjšega obsega), postavljanje informativnih tabel in označevanje poti. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koče. Pomembni cilji izletniškega turizma so tudi cerkve (Vinji vrh, Koglo, Slape, Draga), izviri pri Klevevžu ipd.
(12) Kopališča v naravnem okolju se urejajo na obstoječih lokacijah in drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (Klevevž, Krka) ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in ostale vodne športe v naravnem okolju. Urejanje kopališč mora biti usklajeno z ugotovljeno ustrezno kakovostjo voda v vodotokih.
(13) Prostori za kampiranje in parkirišča za avtodome: v Dolenjem Kronovem se uredi kamp oz. prostor za avtodome.
(14) Nočitvene kapacitete: v večjih naseljih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo. Pri tem se ohranjajo temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Spodbuja se razvoj apartmajskega turizma in turizma na kmetiji ter vinogradniškega turizma na že obstoječih območjih ter na novih lokacijah (npr. Žaloviče, Dolenje Kronovo, Brezovica, Šmarješke Toplice, Mala Strmica, Vinica, Zbure idr.) z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja.
44. člen
(zasnova prostorskega razvoja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) V občini Šmarješke Toplice trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin. Za potrebe vzdrževanja občinskih cest in ostale občinske potrebe se območje pri Žalovičah (Lakote) nameni izkoriščanju mineralnih surovin.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah se zagotovi izdelava vsakokratnih strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo, prouči se možnost in smotrnost opredelitve novega območja za izkoriščanje mineralnih surovin.
45. člen
(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
46. člen
(območja za varstvo vodnih virov)
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
47. člen
(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
(2) Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote.
(3) Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven naselij, se pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
48. člen
(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)
49. člen
(usmeritve za varstvo kulturne dediščine)
(1) Varstvo in ohranitev kulturne dediščine je eden od osnovnih namenov in ciljev prostorskega načrtovanja.
(2) Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine ter ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja.
(3) Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, morajo upoštevati omejitve in prednosti zaradi varstva dediščine in upoštevati varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(4) Omogoča se trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. Dediščina je neobnovljiv vir, ki potrebuje za svoj obstoj aktivno (upo)rabo, vendar le do določenih meja.
(5) Pri prostorskem načrtovanju se dediščina obravnava kot dejavnik kakovosti prostora ter kot vir blaginje in priložnosti za razvoj. Dediščina s svojo raznovrstnostjo in kvaliteto predstavlja pomemben socialni, ekonomski, vzgojni in identifikacijski potencial, ki se ga izkoristi za dosego prostorsko uravnoteženega razvoja.
(6) Na območju kulturne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in ne izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo velike industrijske cone ali druge dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
(7) Kulturno dediščino se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(8) Dediščina se varujejo glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala registrirana dediščina) in glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo), kar je natančneje opredeljeno v izvedbenem delu akta. Splošni režim, ki velja za vse tipe dediščine določa:
50. člen
(posegi v dediščino)
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov se pridobijo pogoji in soglasja organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za posege v posamezno EUP se pridobi soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v PIP za to enoto.
(3) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga tega OPN.
51. člen
(usmeritve za ohranjanje naravnih kakovosti)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
2.7.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
52. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja)
(1) Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(2) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtujejo.
(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.
(4) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Radulje. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi na področju varstva pred poplavami.
(5) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij in prilagoditev gradenj. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo ter zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz. poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nova poselitev in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastruktura. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.
(7) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav oz. podatki o poplavnih dogodkih.
(8) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti, ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(9) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(10) Ne glede na določbe zgornjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(11) V primeru, ko poplavna območja niso določena na podlagi kart poplavne in kart razredov poplavne nevarnosti, načrtovanje stavbnih zemljišč na poplavnih območjih ni dovoljeno.
(12) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(13) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(14) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so osnovna šola Šmarjeta in športne površine pri njej. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči sta predvideni pri Zdravstvenem domu Novo mesto in na stadionu Portoval v Novem mestu. Regijski logistični center je v Otovcu v občini Črnomelj.
2.7.4 Območja za obrambne potrebe
53. člen
(območja za potrebe obrambe)
Na območju občine Šmarješke Toplice se ne opredelijo območja za potrebe obrambe.
2.7.5 Območja sanacij razvrednotenj v krajini
54. člen
(območja sanacij razvrednotenj v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih kopov: Nelegalne kope (tudi opuščene) se evidentira in sanira brez izkoriščanja mineralnih surovin, z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Prednostno se sanirajo nelegalni kopi pri Dolenjem Kronovem, pri Strelacu in Koglem.
(2) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) zagotavlja predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija (brez izkoriščanja mineralnih surovin) nelegalnih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije se sanirajo bodisi z ustrezno nadomestno rabo bodisi z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem, krajinskih preveritev.
(4) Razvrednotena vinogradniška območja: za preprečitev nadaljnjih razvrednotenj se omejujejo nadaljnja stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, povečevanje gabaritov in neustrezna arhitekturna tipologija zidanic in počitniških objektov na teh območjih. Neustrezni programi se odstranijo s teh območij, neprimerni objekti se odstranijo ali sanirajo s preoblikovanjem, zmanjšanjem gabaritov, odstranitvijo neustreznih dozidav ipd.
(5) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravijo ustrezni programi in prostorska dokumentacija.
2.7.6 Območja infrastrukturnih prostorskih ureditev
55. člen
(usmeritve za umeščanje prometne infrastrukture)
(1) Trase prometnic je treba načrtovati čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, tako da se čim manj prizadene enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter prepreči motnje v vidnem dojemanju prostora. Ureditve ob prometnicah, kot so oblikovanje brežin, objektov, protihrupnih ograj, zasaditve, ureditve vodotokov, morajo biti izvedene ob upoštevanju krajinski vzorcev območij, prek katerih potekajo trase.
(2) Pri načrtovanju večjih posegov v prostor (nove cestne trase, plinovodi itd.) se zagotovi predhodne arheološke raziskave po celotnih trasah.
(3) Površine za ustavljanje in parkiranje vozil se urejajo v okviru naselij, predvsem pa zunaj območja naravnih vrednot.
(4) Nove kolesarske poti ne smejo ogrožati naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, prvin prepoznavnosti prostora ali kako drugače obremenjevati prostora oziroma okolja.
56. člen
(usmeritve za umeščanje okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Linijske infrastrukturne objekte se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, da v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem in objektom kulturne dediščine in drugim območjem in prvinam, pomembnih za prepoznavnost, ter območjem naravnih vrednot in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.
(2) Novi energetski in telekomunikacijski infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, prav tako se podzemno izvedejo obstoječi vodi v naseljih in njihovih delih, ki se preurejajo. Nadzemni vodi se ohranjajo ali na novo gradijo v primerih, ko za izvedbo podzemnih vodov ni prostorskih možnosti, če gre za poseg na arheološko najdišče ali območje ohranjanja narave in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg v tla ni dovoljen.
(3) Bazne postaje se zaradi elektromagnetnega sevanja in vizualne izpostavljenosti lokacij skrbno načrtuje in upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na posameznih predelih pobočij Vinjega vrha in Kogla ter drugih območij prepoznavnosti prostora.
(4) Zaradi tehnološkega razvoja se v bližnji prihodnosti pričakuje povečanje števila novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo temeljile na brezžičnem prenosu podatkov in bodo za svoje delovanje potrebovale zračne povezave, antene in oddajnike. Za vse tovrstne nove objekte in tehnologije je treba zagotoviti določitev mikrolokacij, ki niso v vidnem stiku s poselitvijo in s lokacijami s turističnim pomenom. Zato se v postopkih za dokončno umestitev tovrstnih objektov v prostor pretehtajo možnosti za določitev vidno manj problematičnih lokacij oziroma mikrolokacij, na katerih ti objekti in naprave ne bodo povzročali obremenjevanja prebivalcev z elektromagnetnim sevanjem.
(5) Na območjih kulturne dediščine se komunalni in drugi infrastrukturni vodi praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Večji objekti infrastrukture se umeščajo izven pomembnejših prostorskih vizur na kulturne spomenike in njihovo ambientalno okolje oz. vplivno območje.
2.8 USMERITVE ZA OLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
57. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR).
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč (veljavnega planskega akta), na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe, namenske rabe prostora in resornih podatkov o kakovosti in potencialih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Trajno varovana in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi resornih usmeritev za določanje trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč in na podlagi podatkov o obstoječih stavbnih zemljiščih ter ob upoštevanju načrtovanega prostorskega razvoja poselitve. Gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi se ohranjajo, glede na dejanske razmere in predvideni prostorski razvoj se opredelijo tudi nove površine teh kategorij gozdov.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju veljavnega planskega akta, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. Vodotoke ter obstoječe celinske vode se obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju veljavnega planskega akta in dejanskega stanja.
2.9 USMERITVE ZA DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV
58. člen
(usmeritve za določitev PIP)
V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL
61. člen
(splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP.
3.1 ENOTE UREJANJA, NAMENSKA RABA IN DOPUSTNA IZRABA PROSTORA
62. člen
(splošna določila o enotah urejanja prostora)
(1) EUP določajo pogoje za urejanje:
Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
(3) Preglednice v vsebujejo: seznam EUP z oznako in imenom ter posebnimi PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(4) Označevanje EUP za območja naselij:
(5) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
63. člen
(splošna določila o namenski in PNR ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 108. do 119. členu tega odloka.
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi-gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.
Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora.
| OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobnejše površine PNR |
| Površine PNR | ||
| I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| SS – stanovanjske površine | SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava | |
| SB – stanovanjske površine za posebne namene | SBv –večstanovanjska pozidava za posebne namene | |
| SK – površine podeželskega naselja | SKs – površine podeželskega naselja | |
| SKk – površine kmetij | ||
| SKg – površine kmetijskih objektov | ||
| SP – površine počitniških hiš | ||
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | ||
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij | ||
| CD – območja centralnih dejavnosti | CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | |
| CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami | ||
| CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno – storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjša obrt | ||
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | ||
| IP – površine za industrijo | ||
| IG – gospodarske cone | ||
| B – POSEBNA OBMOČJA | ||
| BT – površine za turizem | ||
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | ||
| ZS – površine za rekreacijo in šport | ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi | |
| ZP – parki | ||
| ZD – druge urejene zelene površine | ZDo – zelene obvodne površine | |
| ZK – pokopališča | ||
| P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN | ||
| PC – površine cest PO – druge prometne površine | ||
| E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | ||
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | ||
| A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | ||
| Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih | ||
| Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih | ||
| As – površine razpršene poselitve | ||
| Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije | ||
| Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe | ||
| Ap – površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi | ||
| II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | |
| K1 – najboljša kmetijska zemljišča | ||
| K2 – druga kmetijska zemljišča | ||
| III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
| GG – gozd gospodarskega pomena | ||
| GV – varovalni gozd | ||
| GP – gozd s posebnim namenom | ||
| IV. OBMOČJA VODA | V – POVRŠINSKE VODE | |
| VC – celinske vode | ||
| V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
| LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
64. člen
(splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora (DIP) je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena v podrobnejših PIP za PNR oz. v posebnih PIP za EUP, in sicer kot FI in FZ. Določena je kot odstotni delež površin odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi, igrišča), ki služijo skupni rabi prebivalcev območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) glede na celotno površino EUP oz. PNR.
(2) V EUP, kjer DIP ni določena, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(3) Pri izračunu FZ in FI se obračunajo vsi zgrajeni objekti na gradbeni parceli.
(4) Odstopanje od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih legalno zgrajenih stavb.
3.2 NAMEMBNOST, DEJAVNOSTI, LEGA, VELIKOST IN OBLIKOVANJE OBJEKTOV TER UREDITEV, PARCELACIJA
65. člen
(splošni PIP o namembnosti)
Namembnost območja EUP je določena z namensko rabo prostora in z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
66. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v 108. do 119. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v 108. do 119. členu tega odloka posebej navedeno.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti
| poimenovanje dopustnih dejavnosti v tem odloku | dejavnosti, navedene v predpisu o klasifikaciji dejavnosti |
| kmetijstvo | A kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo |
| izkoriščanje mineralnih surovin | B rudarstvo |
| predelovalne, proizvodne, industrijske dejavnosti | C predelovalne dejavnosti |
| oskrba z energijo | D oskrba z električno energijo, plinom in paro |
| - oskrba z vodo - odvajanje in čiščenje odpadne vode - ravnanje z odpadki | E oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja |
| gradbeništvo | F gradbeništvo |
| trgovina ter storitvene dejavnosti | G trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil |
| promet in skladiščenje | H promet in skladiščenje |
| gostinstvo in turizem | I gostinstvo |
| poslovne dejavnosti | J informacijske in komunikacijske dejavnosti K finančne in zavarovalniške dejavnosti L poslovanje z nepremičninami M strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N druge raznovrstne poslovne dejavnosti |
| dejavnosti javne uprave | O dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti |
| izobraževanje | P izobraževanje |
| zdravstvo in socialno varstvo | Q zdravstvo in socialno varstvo |
| kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti | R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti |
| druge dejavnosti | S druge dejavnosti T dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo U dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles |
(2) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNR ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNR ali EUP.
(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
3.2.1 Splošna določila za objekte in odprte površine
67. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje pomožnih in začasnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora)
(3) V EUP so na površinah PNR poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v EUP na površinah PNR dopustna gradnja objektov, ki so namenjeni izvajanju GJI, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja.
68. člen
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
69. člen
(splošni PIP o legi objektov)
70. člen
(splošni PIP o gradbenih parcelah)
71. člen
(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)
72. člen
(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
73. člen
(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)
(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
(2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.
(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic oz. ustrezno zavarovana pred njimi ali od njih ločena z ograjo.
(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.
(6) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri tem se uporabijo najmanj 10-letne, petkrat presajene sadike dreves.
(7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(8) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(9) S tem členom določene površine odprtih, zelenih ali drugih površin so minimalne. Lahko so tudi večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP.
3.2.2 Splošna določila za pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor
74. člen
(pomožni objekti)
(1) Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti se, razen če ta odlok določa drugače, gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti. Če se spremeni predpis, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost, se nova določila za nezahtevne in enostavne objekte smiselno upoštevajo.
(2) V primeru, da se pomožni objekti gradijo v večjih gabaritih, kot je določeno s predpisi, se gradijo kot manj zahtevni objekti, vendar zanje, razen določila o tlorisni velikosti, veljajo določila členov 69 do 73 za pomožne in začasne objekte.
(3) Za oblikovanje pomožnih objektov se ne glede na vrsto PNR smiselno uporabljajo členi 69 do 73 tega odloka, če s posebnimi PIP ni drugače določeno.
(4) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je gradnja pomožnih objektov dopustna skladno s PIP za varstvo kulturne dediščine in soglasjem pristojnega zavoda.
75. člen
(splošni PIP za gradnjo pomožnih objektov na območjih stanovanjske rabe)
76. člen
(splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov - stavb)
(1) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni kot posamična gradnja.
(2) Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi na območju v 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s PNR SKs, SKk, IK, Av, As, Ak. Pri tem se upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij ter da ne gre za vinogradniško območje. Na kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40 m pasu dopustne ureditve zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč in rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 30 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.
(3) Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjena krmljenju in zavetju živine oz. drobnice v času, ko primanjkuje paše in med prezimovanjem živali na pašnikih. Urejajo se kot na vse strani odprti objekti velikosti do 50 m2, brez posebej utrjenih tal, z lahko montažno streho na opornikih.
(4) Čebelnjak je pritličen objekt v leseni izvedbi, lahko je premičen ali stalni objekt za postavitev čebeljih panjev s čebeljimi družinami. Proporci in oblikovanje objekta povzemajo slovenski tip čebelnjakov. Zunanja dolžina objekta z asimetrično streho ne sme presegati 6 m. Čebelnjaki zunaj območij stavbnih zemljišč so praviloma premični ali postavljeni na točkovnih temeljih. Čebelnjaki, ki so namenjeni samo postavitvi panjev, povzemajo obliko tradicionalnega slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so lahko tudi sodobne oblike. Čebelnjaki, ki služijo tudi točenju medu in/ali apiterapiji, imajo simetrično dvokapnico z naklonom 35-45 stopinj. Lokacije stacionarnih ali premičnih čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.
(5) Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni konstrukciji, uporabna površina ne sme presegati 4 m2, izvedene so v lesu.
(6) Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v primeru, da so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč.
(7) Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo oz. tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva oblikovanje bližnje namenske rabe oz. tipologije oblikovanja.
77. člen
(splošni PIP za gradnjo preostalih pomožnih objektov)
(1) Ograje: povzemajo tip in material kakovostnih oz. značilnih obstoječih ograj območja EUP, na katerem se nahajajo. Uporabljajo se žive meje iz avtohtonega grmičevja, kot so gaber, kalina in podobno, ter žične, kovinske ali lesene ograje. Zidovi so dopustni do višine 0,5 m, višji pa samo, če so oblikovani kot del osnovnega objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m.
(2) Zidovi: oporni in podporni zidovi se arhitekturno oblikujejo, izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno uskladijo s kakovostno oblikovanimi okoliškimi objekti na gradbeni parceli in v soseščini ter z elementi urbane opreme naselja; zidovi višine nad 0,5 m se ozelenijo.
(3) Rezervoarji: na vinogradniških območjih zbiralniki za kapnico ali greznice na smejo biti posebej nadkriti, razen če gre za brajde. V kolikor so vidno izpostavljeni, morajo biti rezervoarji za gorivo in rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani.
(4) Spominsko obeležje v obliki kapelice se oblikuje sodobno, a po vzoru tradicionalnih v bližnjem prostoru; strehe so lahko simetrične dvokapnice, dopustne so tudi trikapne strehe, naklon je od 40 do 50 stopinj, kritina je opečni zareznik, bobrovec, lesene skodle, baker ali rjava pločevina.
(5) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in na podlagi strokovne prostorske preveritve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteče.
(6) Objekte in naprave za oglaševanje na javnih površinah je dopustno postavljati v skladu z določili občinskega predpisa o oglaševanju, ki se smiselno uporablja tudi za objekte in naprave za oglaševanje na zasebnih površinah na območjih, vizualno izpostavljenih javnemu prostoru (vstopne osi v naselja, križišča). Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na območjih s tradicionalno tipologijo gradnje in na vseh objektih s tradicionalno tipologijo. Ni dopustna uporaba urbane opreme v obliki kozolca ali podobnih konstrukcij. Objekte in naprave za obveščanje in oglaševanje ni dopustno postavljati v varovalnem pasu avtoceste.
(7) Ekološki otoki - zbiralnice ločenih frakcij se umeščajo na vidno neizpostavljene lokacije, zunaj ožjih središč naselij, oblikovno so poenoteni, umestijo se v posebej v ta namen oblikovane objekte oz. ureditve zastrejo se z zasloni ali prislonijo k zidu, brežini, ograji; pri umestitvi in oblikovanju objekta in urbane opreme se upošteva lokalni kontekst.
(8) Gostinski vrt je odprt grajen objekt, sestavljen iz utrjene ali tlakovane površine, z ograjami in opremo za zaščito pred vremenskimi vplivi, hkrati je to odprta površina in je na stalnem mestu.
78. člen
(splošni PIP za začasne objekte in druge elemente, ki sooblikujejo prostor)
(1) Začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali sezonske turistične ponudbe oz. drugih občasnih dejavnosti in se odstranijo po končani letni sezoni oz. dogodku, zemljišče pa se vzpostavi v prvotno stanje.
(2) K drugim elementom, ki sooblikujejo prostor, prištevamo vse tisto, kar vpliva na vizualno podobo prostora in se po gradbeni zakonodaji ne smatra kot objekt.
(3) Začasni objekti in naprave (npr. zabojniki - kontejnerji, kioski, šotorišča, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in montažni šotori, premični panoji za oglaševanje, stroji oz. naprave ter okrasni elementi na javnih površinah) so v primeru, da gre za turistično in gostinsko rabo, dopustni samo v času posamezne turistične sezone. Začasni objekti za prodajalne, skladišča in sanitarije, vratarnice – recepcije so dopustni glede na podrobno namensko rabo prostora ali posebnimi PIP za posamezne EUP. V okviru gospodarskih con z namensko rabo IP in IG so začasni objekti dopustni tudi za daljše obdobje, če gre za proizvodne in poslovne dejavnosti ter kot tehnološki in skladiščni objekti, pri čemer morajo biti gabariti in oblikovanje usklajeni z merili za oblikovanje stavb. Navedeni začasni objekti in naprave se lahko postavijo samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, pri njihovi postavitvi pa je treba upoštevati pogoje, ki veljajo na posameznem zemljišču glede postavitve objektov ter njihovih gabaritov in barv.
(4) Izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping hišice, mobilne hišice, hiške na drevesih, vinski sodi in podobno, so dopustne kot dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata, turističnega objekta ali kmetije v njegovi neposredni bližini, izjemoma pa lahko tudi na dislocirani lokaciji skladno z določili tega odloka. Lahko se postavijo na stavbna zemljišča ali izjemoma na druga zemljišča, če to določajo posebni PIP v tem odloku. Taki objekti niso dopustni na vinogradniških območjih. Oblikovanje takih objektov oz. naprav naj sledi značilni lokalni tipologiji objektov.
(5) Vrtine za raziskave: na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave in izraba geotermičnih virov pod pogojem, da trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju ter ne spreminjajo podobe prostora in da se po izvedbi zemljišča vrnejo v prvotno stanje z izjemo ureditve ustja vrtine.
79. člen
(pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve)
(1) Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP.
(2) Za druge prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi o javnih natečajih.
3.3 PROMETNA, OKOLJSKA, ENERGETSKA IN KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
80. člen
(splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi.
(9) Linijsko GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oz. posebnih varstvenih območij.
81. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
82. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM), kot je razvidno iz spodnje preglednice. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih, zasebnih ali skupnih površinah, zagotovljenih za ta namen. Število zahtevanih parkirnih mest, navedeno v spodnji preglednici, je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti.
(2) Na parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje električnih avtomobilov.
(3) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(4) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(5) Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozelenijo z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.
(6) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj, kjer so zahtevani skladno s predpisi.
(7) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(8) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(9) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(10) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(11) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(12) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.
(13) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(14) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zadostno število parkirnih mest (PM) je razvidno iz preglednice
(15) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.
(16) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje najmanjše število PM:
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov
| Vrste objektov | Število PM za motorni promet | Število PM za kolesarski promet |
| 1. STAVBE | ||
| Enostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje | |
| Dvostanovanjske stavbe | 1,5 PM/stanovanje | |
| Tri- in večstanovanjske stavbe | 1,5 PM/ stanovanje dodatno 10% na terenu za obiskovalce | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
| Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 0,8 PM/stanovanje od tega 10% na terenu za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
| Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.) | 1PM/12 postelj | 1 PM/3 postelje |
| Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati) | 1PM/4 postelje | 1 PM/2 postelji |
| Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša) | 1PM/7 postelj | 1 PM/5 zaposlenih |
| Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje) | 1PM/3 stanovanja | 1 PM/2 stanovanji |
| Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1PM/3 sobe | 1 PM/5 sob |
| Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1PM/6 sedežev in 1PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 2PM | 1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta |
| Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1PM/10 sob | 1 PM/3 postelje |
| Stavbe javne uprave | 1PM/40 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1PM/35 m2 | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
| Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1PM/40 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (trgovina lokalna do 200 m2) | PM ni treba zagotavljati | PM ni treba zagotavljati |
| Trgovske stavbe (trgovina lokalna od 200 do 500 m2) | 1PM/50 m2 ne manj kot 2 PM | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1PM/80 m2 ne manj kot 2PM | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) | 1PM/35 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) | 1PM/30 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1PM/40 m2 | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
| Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.) | 1PM/30 m2 ne manj kot 2PM | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1PM/30 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Bencinski servisi | 1PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3PM | 1 PM/200 m2 BTP objekta |
| Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe | 1PM/50 m2* od teh najmanj 30% za avtobuse *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa | 10 PM na železniško postajo, 20 PM na avtobusni postaji |
| Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1PM/30 m2 površine ne manj kot 2PM | 1 PM/50 m2 BTP objekta |
| Industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1PM/60 m2 površine | 1 PM/80 m2 BTP objekta |
| Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6PM/popravljalno mesto | 1 PM/popravljalno mesto |
| Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1PM/150 m2 površine | 3 PM |
| Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3PM | 3 PM |
| Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1PM/80 m2 površine | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
| Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1PM/5 sedežev | 1 PM/5 sedežev |
| Muzeji in knjižnice | 1PM/80 m2 | 1 PM/60 m2 BTP objekta |
| Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1PM/učilnico in dodatno 1PM/oddelek prve triade za kratkotrajno parkiranje staršev | 0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda |
| Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,25PM/učilnico | 1 PM/6 dijakov + 1 PM/6 zaposlenih |
| Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1PM/7 učencev in dodatno 1PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev | 1 PM/2 učilnici |
| Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1PM/30 m2 | 1 PM/5 študentov + 1 PM/5 zaposlenih |
| Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 1PM/10 otrok in dodatno 1PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev | 2 PM/oddelek |
| Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) | 1PM/5 postelj | 1 PM/10 postelj |
| Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 2PM/30 m2 ne manj kot 4PM | 1 PM/20 m2 BTP objekta |
| Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) | 1PM/150 m2 ne manj kot 2PM | |
| Športne dvorane s prostori za gledalce | 1PM/50 m2in dodatno 1PM/200 sedežev za avtobus | 1 PM/15 sedežev |
| Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1PM/25 m2 | 1 PM/25 m2 BTP objekta |
| Druge nestanovanjske kmetijske stavbe Stavbe za spravilo pridelka | 1PM/150 m2 | |
| Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1PM/20 sedežev | 1 PM/10 sedežev |
| 2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI | ||
| Športna igrišča (stadion ipd.) | 1PM/20 sedežev in dodatno 1PM/250 sedežev za avtobus | 1 PM/20 sedežev |
| Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1PM/600 m2 | 1 PM/600 m2 |
| Pokopališča | 1PM/30 grobov ne manj kot 10PM | 1 PM/50 grobov |
83. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(7) Pri načrtovanju in gradnji javnega vodovodnega omrežja je treba upoštevati veljavno zakonodajo in predpise.
84. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je izveden mešan sistem kanalizacije. Kanalizacija se gradi vodotesno.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Padavinske vode z manipulativnih površin, na katerih se zaradi manipulacije z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi lahko obremenijo padavinske vode, se pred izpustom očistijo na lovilcu olj.
(6) Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistijo in nevtralizirajo v interni čistilni napravi. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij se zgradi nepropustno gnojišče z gnojnično jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.
(7) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje v skladu s predpisi, se zagotovi bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(8) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(9) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov praviloma potekajo izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(12) Če prostorske razmere to omogočajo, se čistilne naprave umeščajo v prostor tako, da so zagotovljene zadostne oddaljenosti od stanovanjskih površin in, da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilnim napravam se uredi ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave se zagotovi zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo. Meteorna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje avtoceste. Izvedba odvodnjavanja ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega odvodnjavanja avtoceste.
(13) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je treba upoštevati veljavno zakonodajo in predpise.
85. člen
(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na mestu izvora v zabojnikih za komunalne odpadke.
(2) Odjemno mesto za komunalne odpadke je praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada tako, da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.
(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice so postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Lahko se ogradijo in nadkrijejo.
(4) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(5) Ureditve za zbiranje odpadkov se umestijo v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje se uskladita s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve niso vidno moteči.
(6) Predelava in odlaganje ostankov predelanih odpadkov se izvaja v sklopu Centra za ravnanje z odpadki na Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec.
(7) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na za to določeni deponiji v Rajnovščah v mestni občini Novo mesto. Kadar se sanira opuščeni površinski kop, je dopustna sanacija z odlaganjem inertnih gradbenih odpadkov. Po končanem odlaganju je treba zagotoviti sanacijo z rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja zasutih površin – način sanacije se določi glede na rabo in značilnosti prostora v okolici. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje ruševin na za to urejenih površinah.
(8) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(9) Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je treba upoštevati veljavno zakonodajo in predpise.
86. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
87. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
88. člen
(splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn)
(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(2) Režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
89. člen
(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
90. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj v varovalnih pasovih obstoječe gospodarske javne infrastrukture)
91. člen
(splošni PIP za prostorski razvoj v varovalnih koridorjih predvidene gospodarske javne infrastrukture)
92. člen
(splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
3.4 OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN NARAVE, VARSTVO ZDRAVJA LJUDI, OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
3.4.1 Ohranjanje kulturne dediščine
93. člen
(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine)
3.4.2 Ohranjanje narave
94. člen
(splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se glede načrtovanja posameznih ureditev in posegov, časovne dinamike in načina njihovega izvajanja, organizacije gradbišč, uporabe materialov in mehanizacije, začasnih ureditev, zaščite območij ali posameznih delov v času gradnje in sanacije zaradi izvajanja del povzročenih poškodb in glede morebitnih zahtev za spremljanje stanja upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Zagotavljajo se sanacije razvrednotenih območij in renaturacije ter sanacije poškodb, nastalih med izvajanjem posegov v prostor. V čim večji meri se ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, živice, obrežna vegetacija, sonaravne ureditve vodotokov, zasaditve avtohtonih vrst). V primeru uničenja se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu.
(4) Posegi v prostor se na območjih, pomembnih za varstvo narave in ohranjanje biotske raznovrstnosti, izvajajo izven gnezdilnih obdobij in obdobij, pomembnih za razmnoževalne cikle kvalifikacijskih vrst. Preprečujejo se vse vrste onesnaženj, obseg poškodb tal in vegetacije se čim bolj omeji.
(5) Pri obnovi stavb, v katerih so netopirji, se ohranjajo razmere, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Ob morebitni najdbi netopirjev pred začetkom obnove o tem obvesti pristojna služba za varstvo narave.
(6) V kmetijski kulturni krajini se spodbujata ekstenzivna raba travišč in ekološko kmetovanje, v čim večji meri se ohranjajo in urejajo visokodebelni sadovnjaki, gozdni robovi in drevesni otoki ter posamična drevesa, mejice in obvodna zarast.
(7) Ohranjajo se naravna morfologija strug in obvodnih prostorov ter naravna dinamika vodnega režima. Urejanje vodotokov se izvaja sonaravno. Ohranja se obvodna vegetacija, ob morebitnih posekih pa se nadomesti z avtohtonimi vrstami.
(8) Parkovne ureditve in druge ureditve zelenih površin se načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste.
(9) Zagotavlja se ohranitev ali nadomestna izvedba migracijskih poti, ki bodo omogočile prehajanje živali prek ovir in varnost pred povozi.
(10) Pri poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne vnaša tujerodnih in invazivnih vrst. Prav tako je pomembno, da se na mestih, kjer so vrste že prisotne, izvaja učinkovito odstranjevanje.
(11) O morebitnih odkritjih potencialnih naravnih vrednot je treba obvestiti pristojno službo za varstvo narave. Na območju občine je pričakovati najdbe srednje miocenskih fosilov, ostankov Panonskega morja, zato naj se pri zemeljskih delih upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave.
3.4.3 Varstvo zdravja ljudi, okolja in naravnih dobrin
95. člen
(splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja in s krajinskimi kakovostmi.
96. člen
(splošni PIP za varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Dejavnosti, ki onesnažujejo zrak, je dopustno umeščati le v območja proizvodnih dejavnosti. Lastnik ali upravljavec naprave, ki je v skladu s predpisi zavezanec za prve meritve emisij v zrak, mora zagotoviti prve meritve in po potrebi izvesti sanacijo naprave, o čemer mora obvestiti pristojni občinski organ. Pri zasnovi nove zazidave se upoštevata tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.
(3) Pri novogradnjah se upoštevajo predpisi za učinkovito rabo energije.
Za objekte, ki so viri vonjav (večje farme, kompostarne, bioplinarne ipd.), je treba zagotoviti, da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju, oz. v odvisnosti od smeri pogostih vetrov. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
97. člen
(splošni PIP za varstvo voda)
(1) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje oz. mnenje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Za gradnjo ali obnovo objektov na obali ali v vodi, ki lahko vplivajo na varnost plovbe, je treba pridobiti soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga izda pristojni organ za varnost plovbe.
(3) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(4) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(5) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje oz. mnenje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(6) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(8) Pri načrtovanju aktivnosti – posegov v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki znašajo 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Krka) in 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda zunaj območij naselij ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(9) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
(10) Pri obnovi oz. novih posegih v vodotoke se upoštevajo pravila sonaravnega urejanja vodotokov (upoštevanje elementov, kot so prodna bilanca, bočna in globinska erozija, dotok plavin, meandriranje, poglabljanje vodnih strug).
(11) Pri urejanju večjih gospodarskih oz. proizvodnih con se izvedejo ukrepi proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin ipd.) ter ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(12) Odtoki meteornih vod z vodotesno utrjenih površin se opremijo z ustreznimi lovilci olj in se speljejo v ponikalnico ali ustrezne odvodne kanale.
(13) Z namenom zagotavljanja varstva voda pred onesnaženjem se zagotovi ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode, skladno z določili 80. člena (splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja) tega odloka.
98. člen
(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se brez spremembe namenske rabe lahko načrtujejo:
(2) Pri poseganju v tla na območju vodotokov in na razgaljene površine je po koncu del treba izvesti sanacijska in zasaditvena dela za preprečitev erozijskih pojavov.
(3) Vnos hranilnih snovi v tla se omeji v skladu s predpisi.
(4) Evidentira in sanira se vsa nelegalna odlagališča odpadkov na območju občine.
99. člen
(splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se čim bolj upoštevajo značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
(10) Na območju gozdov je dopustna:
(11) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
(12) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(13) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje minimalne odmike:
(14) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(15) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.
(16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
100. člen
(splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se na območju OPN površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred hrupom:
(2) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo v območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom.
(3) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno s prvim odstavkom tega člena.
(4) Za pomembnejše nove ceste se natančno modelirajo vrednosti kazalcev hrupa in skladno z rešitvami se predvidijo protihrupni ukrepi. Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti celovite strokovne rešitve.
(5) Za nove vire hrupa se zagotovijo ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri izvajanju ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost aktivni ukrepi (zmanjšanje emisije hrupa na viru) pred pasivnimi ukrepi (preprečevanja širjenja hrupa v okolju).
(6) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa in, če tako zahteva predpis za obratovalni monitoring hrupa, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(7) Nove stavbe z varovanimi prostori naj se ne umeščajo v prekomerno obremenjeno območje s hrupom ter naj ne mejijo neposredno na območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
(8) Prepovedano je ustvarjanje novih konfliktnih območij z neposrednimi stiki PNRP za stanovanjske namene in počitek (SS, SB, SP) ali površine za turizem (BT) ter površine namenjene zdravju (CDz), kjer velja II. stopnje varstva pred hrupom, z industrijskimi - gospodarskimi ali infrastrukturnimi območji (IP, IG), kjer velja IV. stopnje varstva pred hrupom.
(9) Pri umeščanju novih območij s povečano stopnjo varstva pred hrupom (SS, BT) se naj upoštevajo priporočene mejne vrednosti hrupa svetovne zdravstvene organizacije Ldvn 55 dBA, Lnoč 40 dBA.
(10) Vse obstoječe stanovanjske objekte, ki so prisotni na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(11) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje za čezmerno obremenitev s hrupom za čas trajanja javnih shodov in prireditev, ki se pridobi na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom za čas trajanja prireditve.
101. člen
(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
102. člen
(splošni PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor in pri osvetljevanju objektov in odprtih površin ter glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave se načrtuje vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih. Svetilke namenjene za javno razsvetljavo ne smejo sevati svetlobe nad vodoravnico in na območju občine ne smejo presegati predpisane porabe električne energije na prebivalca.
(4) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti.
103. člen
(osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov)
(1) Z izborom lokacije, z orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi se omogoča ustrezno celoletno osončenje in zagotavlja zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju.
(2) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije.
(3) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(4) Obstoječim in novim stavbam se za vsaj en bivalni prostor zagotovi naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda najmanj 1 uro dnevno na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec in 21. september.
104. člen
(zdravo bivalno okolje)
(1) Zagotavlja se oskrba večine prebivalstva s kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo in varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Zagotavlja se varovanje in urejanje otroških igrišč, zelenih površin, površin za urbano vrtnarjenje ter površin za šport in rekreacijo skladno z določili tega odloka glede urejanja zunanjih površin in glede zasaditev ter glede na določeno namensko rabo prostora v grafičnem delu OPN in pripadajočih PIP zanjo.
(3) Občina Šmarješke Toplice bo v času izvajanja tega prostorskega akta skladno s svojo pristojnostjo zagotavljala varovanje zdravja ljudi ter varno bivalno okolje s spremljanjem najmanj naslednjih kazalcev stanja okolja:
(4) Občina Šmarješke Toplice bo skladno z veljavno zakonodajo s področja varstva okolja obveščala prebivalce glede stanja okolja ter uredila način sprejemanja pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja.
3.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
105. člen
(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
(2) Za vse posege na plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje pristojnih služb.
(3) V primeru poseganja na območja z večjim naklonom se ob nevarnosti erozije izvedejo ustrezni protierozijski ukrepi.
(4) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. In VIII. stopnje po MSC lestvici in projektnim pospeškom tal 0,175 g. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(5) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(6) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje oz. mnenje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(7) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(8) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 52. člena (območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja) tega odloka.
106. člen
(splošni PIP za varstvo pred požarom)
(1) Zagotovi se vire vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.
(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090.
(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(4) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upošteva prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
107. člen
(spremljanje stanja okolja)
Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce, navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
108. člen
(splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
Na območju občine Šmarješke Toplice ni predvidenih ureditev za potrebe obrambe.
3.5 PODROBNEJŠI PIP ZA POSAMEZNE PNR
109. člen
(podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):
SSs - urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
||
| 1 Tipologija zazidave: eno ali dvostanovanjska prostostoječa hiša, dvojček | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: 0,30 – 0,75 |
3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m2), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti:
|
(3) Podrobnejši PIP za večstanovanjsko pozidavo za posebne namene (SBv):
| SBv - večstanovanjska pozidava za posebne namene | ||
| 1 Tipologija zazidave: večstanovanjske prostostoječe stavbe in spremljajoči objekti | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: do 1,50 |
3 Dopustne dejavnosti : Površine so namenjene za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok in drugih socialnih skupin ter spremljajočim dejavnostim. V EUP, kjer je predviden dom starejših občanov, se dopusti gradnja varovanih stanovanj uporabne površine manjše od uporabne površine doma za starejše občane. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti in sicer zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, trgovina in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
(4) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs): SKs - površine podeželskega naselja
SKs - površine podeželskega naselja |
||
| 1 Tipologija zazidave: Eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe (dvojček), kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja in objekti namenjeni dopolnilni dejavnosti na kmetiji. | ||
| 2 Faktor izrabe in Faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,40 FI: 0,75 | Na območju kmetij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna, je dopusten FZ do 0,50. |
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju in kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti, manjša obrt oz. proizvodnja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, skladiščenje glede na dopustne dejavnosti,- površina prostorov za dejavnost do 120 m2 (za primarno kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oz. glavna stavba na gradbeni parceli: Gabariti:
|
(5) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):
| SKk - površine kmetij | ||
| 1 Tipologija zazidave: Eno ali dvostanovanjska prostostoječa stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi, kašče, skednji, kozolci in objekti namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,30 | FI: 0,60 |
| 3 Dopustne dejavnosti: kot pri SKs | ||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka | ||
| 6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oz. glavna stavba na gradbeni parceli: kot pri SKs b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: kot pri SKs, razen glede dopustnega tlorisnega gabarita, pri katerem je največja dopustna širina stavbe 14 m. | ||
7 Druga merila in pogoji:
|
(6) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg):
| SKg – površine kmetijskih objektov |
| - 1 Tipologija zazidave: kmetijski objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.) |
| 3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo - spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo. |
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe - kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno). |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
| 6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka in podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk) za kmetijske stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi oz. avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter uporabi materialov. |
| 7 Druga merila in pogoji: niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za avtohtone obstoječe objekte. |
(7) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP):
6. SP - površine počitniških hiš |
||
| 1 Tipologija zazidave: SP: Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči objekti v okviru počitniškega naselja. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,5 | FI: do 0,80 |
| 3 Dopustne dejavnosti: počitniško bivanje, ne dovoli se stalno bivanje. | ||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Počitniške stavbe: Gabariti:
|
110. člen
(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Območja centralnih dejavnosti - C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti – jedro naselij (CU):
| CU - osrednja območja centralnih dejavnosti - jedra naselij | |
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | |
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ in FI: obstoječe, dovoljeno je zmanjšanje ali povečanje v skladu z drugimi določili tega odloka |
| 3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti, dopustno je bivanje. Če je v stavbi poslovna in stanovanjska raba, se nova stanovanja umeščajo v isto ali višjo etažo kot poslovna dejavnost. | |
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti | |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. Dopustne so tudi odstranitve objektov ali delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oz. urejanja javnih površin ali če je predvidena nadomestna gradnja oz. gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta. | |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti
|
|
7 Druga merila in pogoji:
|
(3) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):
| CD - območja centralnih dejavnosti | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,60 | FI: 2,00 |
| 3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti, dopustno je bivanje. | ||
| 4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
(4) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi):
| CDi - območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 | FI: 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, dejavnosti za potrebe osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Bencinski servis ni dopusten. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
(5) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):
| CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 | FI: 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski in stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
(6) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti (CDo):
| CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjša obrt | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 | FI: do 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti in gradbeništvo manjšega obsega, storitve, skladiščenje, poslovne dejavnosti. V manjši meri (na manj kot 40% površine stavbe) se dopusti bivanje. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
111. člen
(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja proizvodnih dejavnosti - I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za površine za industrijo (IP):
| IP - površine za industrijo | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 | FI: do 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
(3) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
| IG - gospodarske cone | ||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,80 | FI: 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
112. člen
(podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)
(1) Posebna območja - B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.
(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem - območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):
BT - površine za turizem |
||
| 1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena, prilagodi se oblikovnim značilnostim objektov na območju, v katerega se umešča. | ||
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: | FZ: do 0,50 | FI: 1,50 |
| 3 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in podobno ter bivanje, tudi planinski, lovski, gozdarski dom ipd. | ||
| 4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti. | ||
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. | ||
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti:
|
||
7 Druga merila in pogoji:
|
113. člen
(podrobnejši PIP za zelene površine)
(1) Območja zelenih površin - Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):
| ZS - površine za rekreacijo in šport |
| 2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine, je do 0,20. |
| 3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti. |
4 Dopustni objekti:
|
| 5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
| 7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine. Na poplavnih območjih gradnja objektov ni dopustna. Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem oz. mnenjem o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. |
(3) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi (ZSk):
| ZSk - površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi |
| 1 Namenska raba: površine so namenjene doživljajskemu turizmu z možnostjo kopanja v naravi. |
| 2 Dopustni objekti: urbana oprema: informativne table, zaščitna ograja, koši za smeti, klopi in mize kot počivališče in mobilni WC, ki se po poletni sezoni odstrani, privezi za čolne, dostopi do vode, klopi ter objekti in naprave za opazovanje narave. Dovoljena je gradnja objektov in naprav za potrebe GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Dovoljeni so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka. Na poplavnih območjih gradnja objektov ni dopustna. Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem oz. mnenjem o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. |
| 3 Dopustne gradnje in druga dela: urejanje območja naj poteka v skladu z varstvenimi režimi za naravne vrednote. Dovoljena je košnja območja, sanitarna sečnja in vzdrževanje obstoječih dostopnih poti. |
| 4 Drugi pogoji: Morfologijo obvodnega prostora in vegetacijo se ohranja in se je ne spreminja. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotokov morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. |
(4) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:
| ZP - parki |
| 3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti). |
4 Dopustni objekti:
|
| 5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
| 7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. |
(5) Podrobnejši PIP za površine za druge zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
| ZD - druge urejene zelene površine |
| 3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin. |
| 4 Dopustni objekti: pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka, poleg tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave ter primerne urbane opreme. Dopustna je gradnja GJI in drugih gradbeno inženirskih objektov. |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
| 7 Druga merila pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. |
(6) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):
| ZDo - zelene obvodne površine |
| 3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih površin. |
4 Dopustni objekti:
|
5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka, poleg tega pa še:
|
7 Druga merila in pogoji:
|
(7) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):
| ZK – pokopališča |
| 3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti. |
4 Dopustni objekti:
|
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti:
|
114.člen
(podrobnejši PIP za površine GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine cest in drugih prometnih površin (PC, PO)
| PC - površine cest PO - druge prometne površine |
| 3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Na avtobusnih postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo. |
| 4 Dopustni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka. |
| 5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka ter postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije v skladu s pravilniki, ki to urejajo. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
(2) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E)
| E - območja energetske infrastrukture |
| 3 Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in toploto. |
4 Dopustni objekti:
|
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
(3) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O)
| 23. O - območja okoljske infrastrukture |
| 3 Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odpadno vodo in odpadki, saniranje okolja. |
| 4 Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, objekti ravnanja z odpadki, ostali gradbeno inženirski objekti in nestanovanjske stavbe ter pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka. |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
115.člen
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
(1) Podrobnejši PIP za območja razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Av):
Av - površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih |
| 1 Tipologija zazidave: prostostoječa stavba ali stavbe v nizu, če je to tradicionalni oz. značilni vzorec postavitve objektov, osamele kmetije, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti), drugi objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina, storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 m2 - omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
| 4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti. |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:
|
| 7 Druga merila in pogoji: Za gradnje zidanic, vinotočev, hramov in vinskih kleti na površinah Av se smiselno uporabljajo merila in pogoji za oblikovanje, določeni v PIP za površine Az v vinogradniških območjih. |
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):
| Az - zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih |
| 1 Tipologija zazidave: tradicionalna ali sodobna oblika zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni oz. značilni vzorec postavitve objektov). |
| 3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev). |
| 4 Dopustni objekti: zidanice, hrami in vinotoči kot posebna oblika zidanice, vinske kleti in nestanovanjske stavbe in ter gradbeno inženirski objekti |
5 Dopustne gradnje skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka ob upoštevanju naslednjih pogojev:
|
6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Zidanica: zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna. Lokacija in gabariti:
|
7 Druga merila in pogoji: 7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč: a) Zidanice
|
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):
As - površine razpršene poselitve |
| 1 Tipologija zazidave: eno in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd.), tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji. |
3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 m2 - omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, za dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
|
| 4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti. |
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 71. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjske stavbe: Gabariti:
|
| 7 Druga merila in pogoji: spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije, objektov za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju. Na območju kmetije je dopustno zgraditi stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij. |
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za osamele kmetije (Ak):
Ak - površine razpršene poselitve za osamele kmetije |
| Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SKk. |
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe (Ag):
Ag - površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe |
| Za površine Ag se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SKg. |
(6) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi (Ap):
Ap - površine počitniških hiš v razpršeni poselitvi |
| Za površine Ap se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SP. |
116. člen
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)
| K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
| 3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo. |
| 4 Dopustni objekti: dopustni so objekti, navedeni v 98. členu (splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka ter pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka. Gradnja podpornih zidov je dovoljena le v sklopu agromelioracij ter le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:
|
7 Drugi merila in pogoji
|
|
K2 – druga kmetijska zemljišča
|
|
3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.
|
|
4 Dopustni objekti: dopustni so objekti, navedeni v 98. členu (splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka ter pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka. Gradnja podpornih zidov je dovoljena le v sklopu agromelioracij ter le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča.
|
|
5 Dopustne gradnje: kot pri K1 ter skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:
|
|
7 Drugi merila in pogoji: kot pri K1
|
117. člen
(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)
| GG – gozd gospodarskega pomena |
| 4 Dopustni objekti: dopustni so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, gradnja GJI in gradbeno inženirski objekti. |
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:
|
7 Druga merila in pogoji:
|
|
GP – gozd s posebnim namenom
|
|
3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi predpisov o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in gozdnogospodarskih načrtov.
|
|
4 Dopustni objekti: dopustni so pomožni objekti, ki so navedeni v preglednici v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave, gradnja GJI in gradbeno inženirski objekti.
|
|
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:
Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oz. ustreznih dokazil, ni dopustna.
|
|
7 Druga merila in pogoji:
Območja gozdov s posebnim namenom (že razglašena oz. predvidena za razglasitev) so namenjena rekreaciji in ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti prostora, zato:
|
118. člen
(podrobnejši PIP za vodna zemljišča)
|
VC – celinske vode
|
|
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki so v neskladju skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.
|
|
4 Dopustni objekti:
|
|
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter:
|
|
7 Druga merila in pogoji:
|
119. člen
(podrobnejši PIP za območja pridobivanja mineralnih surovin)
(1) Podrobnejši PIP za površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN):
| LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
| 3 Dopustne dejavnosti: izkoriščanje mineralnih surovin. |
4 Dopustni objekti:
|
| 5 Dopustne gradnje: skladno z 68. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka |
7 Druga merila in pogoji:
|
120. člen
(podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo splošni PIP, PIP za PNR in EUP, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo PIP za As, za kmetije PIP za Ak, za kmetijske stavbe PIP za Ag, za zidanice PIP za Az, za počitniške hiše PIP za Ap, za objekte GJI PIP za P, E ali O, za cerkve, kapelice in znamenja PIP za CDv.
3.6 POSEBNI PIP ZA POSAMEZNE EUP
121. člen
122. člen
(posebni PIP za EUP na območju UN Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami)
(1) Posebni PIP za EUP na območju Šmarjet
| ŠIFRA EUP | IME EUP | POSEBNI PIP |
| ŠMA_1 | Stanovanjska pozidava ob jedru | Tipologija novogradenj se poenoti in uskladi s tipologijo gradnje v obstoječem naselju. Na zahodnem robu območja se nove ureditve in postavitev novih objektov prilagodijo poteku obvozne ceste, tako da se navezujejo na obstoječe dostopne poti in ne na obvoznico. |
| ŠMA_2 | Gospodarska cona Šmarjeta - Plastoform | Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe so na celotnem območju poenoteni oziroma medsebojno usklajeni ter v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Višina objektov mora biti nižja od slemena pobočja na severu. Strehe so ravne ali v naklonu in skrite za atiko. Gradbene linije obstoječih objektov na vzhodni in zahodni strani se ohranjajo, kar ne velja za morebitne nadstrešnice ali začasne objekte. Morebitne širitve objektov proti vzhodu (proti pokopališču in parku) so dopustne ob pogoju, da se zagotovi oblikovno skladna fasadna linija celotnega kompleksa. Dopustno je odstopanje zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. antena, strelovod, dvigalo) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Dopustna je ureditev kletnih etaž; višina in število podzemnih etaž objektov, ki so v celoti vkopane, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena. Dopustna je dozidava – podaljšanje objekta na južnem delu za največ 30 m, ki se izvede ob upoštevanju gradbenih linij na vzhodu in zahodu. Višina najvišjega dela dozidanega objekta mora biti vsaj 2 m nižja od najvišje točke obstoječega objekta, s katerim se stika, fasade pa sivih ali peščenih barvah in smiselno usklajene z obstoječim objektom. Odprte skladiščne površine se ne urejajo na zahodni in južni strani objektov, vzdolž vzhodnega roba območja, kjer so že obstoječe skladiščne in manipulativne površine, pa se zasadi visoka vegetacija ali postavi polna ograja, ki mora biti oblikovno usklajena s sosednjo parkovno površino. Za ograjevanje območja na preostalem delu se uporabijo transparentne, žične ograje. Vzdolž južne fasade prizidanega objekta se na namenski rabi ZP lahko uredi intervencijska cesta, ob njej ni dopustno urejanje skladiščnih ali parkirnih površin. Ob regionalni cesti se uredijo drevored ter površine za peš in kolesarski promet. Površine med objekti in regionalno cesto se namenijo predvsem parkiriščem in zelenicam. Na območju z namensko rabo CD je dopustna ureditev parkirnih površin, območje se ohranja nepozidano z namenom ohranjanja kakovostnih pogledov na vaško jedro. |
| ŠMA_3 | Stanovanjska pozidava na zahodu | Nova pozidava se prilagaja obstoječi (predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen). Obstoječa regionalna cesta dobi vlogo osrednje ulice. Uredi se drevored ter peš in kolesarski promet. Na delu te EUP je v veljavi Lokacijski načrt obvoznice Šmarjeta (Uradni list RS, št. 91/99), ki ostane v veljavi do preklica. Na območju poplavnih dogodkov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka. |
| ŠMA_4 | Orešje 1 | Nova pozidava se prilagaja obstoječi (predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen). Na območju poplavnih dogodkov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka. |
| ŠMA_5 | Orešje 2 | Nova pozidava se prilagaja obstoječi (predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen). Pobočje hriba je vidno izpostavljeno, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom in streham ter kritini objektov. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. |
| ŠMA_6 | Dom počitka v Šmarjeti | Poleg dejavnosti doma počitka je dopustna tudi gostinska dejavnost. Posebno pozornost se posveti arhitekturnemu oblikovanju objekta na vstopu v center naselja. Vzpostavi se naravno stanje vodotoka po njegovi naravni strugi, dopustni so dostopi in peš mostiči. Obstoječa regionalna cesta dobi vlogo osrednje ulice. Uredi se drevored ter peš in kolesarski promet. Vsi posegi v območje naravne vrednote potoka morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. Na območju poplavnih dogodkov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka. |
| ŠMA_7 | Osnovna šola | Širitev šolskega kompleksa na vidno izpostavljeno pobočje proti jugovzhodu mora slediti konfiguraciji terena in višinam obstoječega objekta. |
| ŠMA_8 | Stanovanjska hiša pri šoli | Ni dopustna postavitev novega objekta, razen kot nadomestna gradnja. |
| ŠMA_9 | Območje ob jedru Šmarjete | Območje z namensko rabo ZP med trškim jedrom in gospodarsko cono se ureja pretežno kot parkovna površina z zasaditvijo visokoraslih listavcev (v obliki starega sadovnjaka) in odprtimi travnatimi površinami ter urbano opremo. Obstoječi objekti se ohranijo in po potrebi prenavljajo ali odstranijo in nadomestijo z novimi, ki pa morajo ohraniti bistvene značilnosti glede tlorisnih in vertikalnih gabaritov in naklona streh, pri čemer pa je dopustna sprememba namembnosti; oblikovanje stavb in odprtih površin mora biti podrejeno podobi starega vaškega jedra, na katero območje meji. |
| ŠMA_10 | Poslovno-storitveni center Šmarjeta sever | Ureja se poslovni del naselja ob regionalni cesti s centralnimi in družbenimi dejavnostmi. Obstoječa regionalna cesta dobi vlogo osrednje ulice (z drevoredom, pločniki in kolesarsko stezo). Objekti se oblikujejo usklajeno in se nanizajo ob enotni gradbeni liniji. Vse parkirne površine za potrebe tega območja se uredijo v tej enoti. Na zahodni strani se ohranja nepozidan pas med naseljema Gorenja vas in Šmarjeta ter zadosten odmik objektov od predvidene 3. razvojne osi, načrtovane po zahodnem robu te enote. |
| ŠMA_15_OPPN | OPPN Šmarjeta | OPPN Šmarjeta (Uradni list RS, št. 43/18)– ostane v veljavi do preklica. |
| ŠMA_16 | Poslovno-storitveni center Šmarjeta zahod | Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote (v nadaljnjem besedilu: UE): UE A – območje centralnih dejavnosti (A1-nove stavbe, A2-obstoječe stavbe); UE B – območje zelenih površin (površine za oddih, rekreacijo in šport); UE C – območje prometne infrastrukture (površine ceste); UE D – območje energetske infrastrukture (transformatorska/plinska postaja). Območje UE D shematsko ni prikazano. Njegova izvedba je možna po določilih PIP, pri čemer se ustrezno preoblikuje prikaz ureditvenih enot.  Vrste gradenj in vrste objektov: Dopustni so gradbeni inženirski objekti (211- Ceste in 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja) ter drugi gradbeni inženirski objekti (24122 – drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (velja za otroška in druga javna igrišča ter za druge urejene zelene površine v UE B) in 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.) UE A: Dopustne so nestanovanjske stavbe (12112 – gostilne, restavracije in točilnice, 122 – poslovne in upravne stavbe, 123 – trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 1242 – garažne stavbe, 126 – stavbe splošnega družbenega pomena in 1274 – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za pomožne stavbe)) in drugi gradbeni inženirski objekti (2411 – športna igrišča (velja za igrišča)). Dopustna je še: gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja samostojnih parkirišč in manj zahtevnih nadstrešnic, po potrebi pa tudi manj zahtevne igriščne ograje; gradnja manj zahtevnega podpornega zidu, ki je višji od 1,5 m (pri eventualni gradnji klančine za dovoz do kletne (parkirne) etaže v UE A) in na katerega se zaradi varnosti namesti ograja; dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist); sprememba namembnosti; dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (nasipavanje do ustrezne kote terena ipd.); dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. Vrste dejavnosti: Območje urejanja je predvideno za različne centralne dejavnosti (trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti) za gradnjo nestanovanjskih objektov kot prevladujočih v območju urejanja. Dopustno je tudi bivanje ter gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom. Zagotovi pa se tudi parkovne, športne ali druge zelene površine. Umeščanje dejavnosti, ki bi lahko prekomerno obremenjevale okolje, niso dovoljene.Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbenih parcelah v celoti zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ter njihovo ureditev v skladu z OPN. Parkiranje se omogoči na terenu ali v sklopu objekta. Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, hkrati pa omogoča tudi morebitno bivanje. LOKACIJSKI POGOJI TER USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO: Nove stavbe so predvidene kot samostojne poslovne stavbe – nestanovanjske stavbe, kjer je možno opravljati dopustne dejavnosti. Oblikovanje posameznih tipov nestanovanjskih poslovnih stavb naj bo med seboj čim bolj poenoteno. Od predlaganih shem pozidav so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v teh PIP. Obstoječe javno parkirišče v UE A1 se ohranja. Dopustna je njegova širitev. Možna je gradnja dovozne ceste oziroma priključka za stanovanjsko območje južno od območja urejanja, ki poteka preko UE A1 in UE B. UE A1: Horizontalni gabariti: sestavljen iz ene ali več pravokotnih lamel v razponu glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem FZ na parceli; izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.); dopustna je dozidava z nadstrešnicami po pogojih iz prve alineje, ki se gradijo vzdolž lamele ali postavijo samostojno (npr. nad parkirnimi mesti); dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase. Vertikalni gabariti: etažnost posamezne lamele do največ K (klet) + P (pritličje) + 1 (prvo nadstropje) + višina strešne konstrukcije, pri čemer je lahko višina strešnega venca oziroma slemena največ 10 m nad urejenim terenom; na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine; etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje dovoljene kote stavbe. Volumen stavbe: zunanji volumen stavbe je lahko sestavljen iz enega ali več volumnov (lamel, nadstrešnic); različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna; dopustno je horizontalno in vertikalno zamikanje ter različni horizontalni in vertikalni gabariti posameznih volumnov; pri organizaciji parkirnih mest v kletni etaži se za uvoz / izvoz lahko oblikuje (nadkrita) klančina; volumen kletne etaže se v največji možni meri zasuje oziroma vkoplje v teren. Streha: simetrična dvokapna streha naklona 35°-45° (strešni ploskvi enakega naklona z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom), kombinacija enakih ali različnih tipov streh; lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko; vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč, lahko je oblikovana tudi kot zelena streha; barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. opečna, rjava, siva); na dvokapni strehi je možno namestiti čope in frčade; dopustna so strešna okna, sončni kolektorji/fotovoltaika pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico. Fasada: glavna fasada in glavni vhod v objekt se oblikujeta vzdolž najpomembnejšega javnega prostora; uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve, lahko tudi kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog, v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah; možno je oblikovanje več vhodov v stavbe pri čemer se glavni vhod dodatno arhitektonsko oblikuje; inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin; večje (panoramske) zasteklitve so dovoljene pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico. UE A2: Obstoječi legalno zgrajeni objekti se ohranjajo v obstoječih gabaritih. Dopustna so vzdrževalna dela in rekonstrukcije. V primeru rušitev pa se gradnja novih stanovanjskih stavb izvaja skladno s pogoji za novogradnje v UE A1 oziroma v skladu s PIP OPN za PNR CD, če je slednji za investitorja ugodnejši. Vzdolž regionalne ceste se ohranja obstoječa linijska zasaditev dreves. Vzdolž nje je dopustna tudi ureditev površin za pešce in kolesarje. UE B: Predvidena je zazelenitev, in sicer zatravitev in zasaditev z avtohtono (drevesno in grmovno) vegetacijo v pasu širine okrog 10 m na južni strani območja urejanja z namenom, da se vzpostavi vizualno urejen zaključek nove cone v odnosu do predvidenih stanovanjskih površin. Prav tako se kot zeleni pas ohranja koridor predvidene trase tretje razvojne osi na zahodni strani, skupaj s travniško površino zahodno od stavbe Gasilskega doma, kjer se ohranja obstoječa linija dreves. V pasu ob regionalni cesti je dopustna dodatna zasaditev kot podaljšek linijske zasaditve, ki že poteka mimo občinske stavbe ter ureditev površin za pešce in kolesarje. Zelene površine se ne smejo pozidati s poslovnimi stavbami, razen z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti. Obstoječe igrišče z ograjo in igrala se ohranjajo. Dopustna je tudi postavitev dodatnih otroških igral/zunanjega fitnessa, ureditev drugega igrišča ipd. za namen prostočasnih aktivnosti, ki se po potrebi (če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti /higiene) ogradijo z ustrezno visoko ograjo. Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri tem naj ima urejanje z brežinami prednost pred eventualno gradnjo enostavnih podpornih zidov. UE D: Površine ob novi transformatorski/plinski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu električnega/plinovodnega omrežja zagotavlja neoviran dostop. Nezahtevni in enostavni objekti: UE A: nezahtevni objekti: majhna stavba; pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, samostojno parkirišče; enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt. UE B: nezahtevni objekti: (igriščna) ograja; enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, pomožni komunalni objekt. UE C: nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja; enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt. UE D: enostavni objekti: ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja. Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov: majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave, oblikovno se prilagodijo/uskladijo z glavno stavbo na gradbeni parceli, ki ji pripadajo (velja tudi za manj zahtevne nadstrešnice). Dopustna je dvokapna (naklona kot pri nestanovanjski stavbi) in ravna streha (z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot nepohodna zelena streha). Ograja je lahko kovinska oziroma žičnata v sivi, rjavi ali zeleni barvi (velja tudi za manj zahtevne igriščne ograje) ali lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah. Podporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s kamnom/ozeleni s plezalkami. Objekt za oglaševanje: višina maks. 3 m in površina maks. 3 m2. Postavitev certificiranih kontejnerjev/kontejnerske zloženke je dovoljena le v času gradnje, in sicer le v pritlični izvedbi ter za namen gradbišča – pisarne, sanitarije, skladišče ipd. Postavitev certificiranih šotorov ni dovoljena. Ostali prostorsko izvedbeni pogoj glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki ji ta PIP ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN. Usmeritve za ureditev gradbenih parcel: Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov in oblikovanje brežin, pri čemer ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo podpornih zidov. Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr. majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, samostojno parkirišče, športno igrišče na prostem) morajo biti najmanj 1,5 m od meje gradbene parcele. Odmik pri ograjah in podpornih zidovih je najmanj 0,5 m, od cestišča pa najmanj 1 m. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Večje odmike se zagotovi v primeru rekonstrukcije ali novogradnje ceste in jih določi upravljavec javne površine. Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr. pomožni objekt v javni rabi, podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje) so lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. UE A: Površine za nestanovanjsko gradnjo so locirane na zazidalnem območju zahodno od regionalne ceste. Oblikuje se lahko ena ali več gradbenih parcel in več platojev. Pri zasnovi stavb in gradnji platojev se čim bolj upoštevajo lastnosti obstoječega terena v izogim pretiranemu nasipavanju od obstoječih kot in oblikovanju visokih brežin ali višjih podporniih zidov. Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za poslovno dejavnost. Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je gradnja manj zahtevnih nadstrešnic in večjih zunanjih parkirišč ter klančine z možnostjo nadkritja za dostop do kletnih (garažnih) prostorov. Zunanja parkirna mesta z več kot 5 PM se ozelenijo, lahko tudi po robu parkirišča ter skladno z določili OPN. Zagotovi se parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila, in sicer vsaj 20% od števila zahtevanih parkirnih mest za osebna vozila, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne poslovne stavbe. Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje, ki je od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 4 m. Podzemni (kletni) del stavbe ter klančina za dostop do kletne etaže se lahko zgradita tudi do meje gradbene parcele (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča). Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) medsebojno stikajo, če so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Kota pritličja posamezne stavbe se na posamezni parceli določi z odstopanjem do največ ±0,5 m od utrjene kote zunanjih površin pri glavnem vhodu v objekt. Faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele je lahko največ do 0,5, faktor izrabe pa največ 2,00. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO: Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v celotnem obravnavanem območju. Pri posegih na območju urejanja in (s temi PIP predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja. Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini. Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja. Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v skupnih koridorjih in koridorjih javnih cest. Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Prometno omrežje: Območje urejanja se navezuje na obstoječe prometno omrežje kot nov četrti krak v križišču z regionalno cesto R3-667, odsek 1385 Zbure–Kronovo (varovalni pas: 15 m) in lokalno cesto LC, odsek 295501 Šmarjeta center. Navezava območja urejanja na regionalno cesto je možna tudi preko javne poti JP, odsek 798531 Gorenja vas-Poglajen (varovalni pas: 6 m), ki poteka južno od občinske stavbe, medtem ko je povezava s severne strani po lokalni cesti LC, odsek 295324, odsek Žaloviče-Gorenja vas-Šmarjeta (varovalni pas: 8 m) predvidena predvsem za dostop do naselja Gorenja vas pri Šmarjeti. Za dostope na območja izvajanja del se uporablja obstoječe poti in ceste. Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah prometnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa lahko tudi v drugih izvedbah. Slednje se urejajo z urbano opremo (kot npr. koši za smeti), za premostitev višinskih razlik pa lahko tudi v kombinaciji s klančinami in stopnicami. Vse parkirne, manipulativne površine in platoji morajo biti utrjene, nepropustne za vodo in naftne derivate, omejene z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in lovilci olj ustreznih dimenzij. Uredi se tudi ustrezno odvodnjavanje. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Vzorec zasaditve površin v obcestnem pasu je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji. Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi in občinskimi predpisi o plakatiranju in oglaševanju. Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišča – UE C: Glavni priključek v območje urejanja je predviden z oblikovanjem novega priključka na regionalni cesti, in sicer tako, da se obstoječe trikrako križišče preoblikuje v štirikrakega. Pri tem se zagotovi ustrezna prometna signalizacija z oznako zavijalnih pasov. Vzdolž regionalne ceste so dopustne tudi ureditve za pešce in kolesarje (samostojen hodnik za pešce, kombinacija hodnika za pešce s kolesarsko površino, lahko pa tudi kot večnamenska pot v širini 3 m). Ob njih je vzdolž regionalne ceste obvezna linijska zasaditev z avtohtono vegetacijo kot nadaljevanje linijske zasaditve, ki že poteka pri občinski stavbi, in sicer z namenom, da se vzpostavi vizualno urejen zaključek nove cone v odnosu do naselja. Ohranja se obstoječ priključek pri občinski stavbi, kjer se javna pot rekonstruira v širini voznih pasov 5 m (2 x 2,5 m) in hkrati dogradi s hodnikom za pešce v min. širini 1,5 m bankinami. Slednji med drugim omogoča dostop do obstoječih in novih javnih parkirnih površin. Pri tem se ohranjata oba obstoječa priključka do obstoječih stavb v UE A2, enako pa velja tudi za dostop na javno parkirišče. Lokalna cesta na severni strani območja urejanja se lahko rekonstruira v širini voznih pasov 5,5 m (2 x 2,75 m) z dograditvijo hodnika za pešce v min. širini 1,5 m in pripadajočimi bankinami. Pretežni del koridorja tretje razvojne osi se ureja v območju UE B, kjer gradnja poslovnih stavb in urejanje gradbenih parcel z dejavnostjo ni dovoljena. Območje urejanja se priključi na obstoječe električno omrežje, ki se zaradi novih gradenj in ureditev ustrezno dogradi, medtem ko se v primeru večjega odjema lahko zgradi eno ali več transformatorskih postaj. Nova odjemna mesta naj bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema in locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest. Nova elektrokabelska kanalizacija (v nadaljnjem besedilu: ekk) se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij. Na vseh uvozih/povoznih površinah se ekk dodatno mehansko ojača/zaščiti z obbetoniranimi cevmi skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Obstoječ srednjenapetostni elektroenergetski vod, ki poteka preko območja urejanja se lahko kablira. Območje urejanja se zaradi novih gradenj in ureditev dogradi z novo cestno razsvetljavo in razsvetljavo zunanjih površin ob objektih. Za potrebe celovite oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko plinovodno omrežje, eventuelno tudi plinska postaja. Ogrevanje stavb je možno na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije. Za potrebe oskrbe območja urejanja se zgradijo priključni vodi do obstoječega omrežja elektronskih komunikacij različnih upravljavcev. Omrežje se zgradi iz cevi ustreznih kapacitet ter z vmesnimi jaški. Pri potekih tras v povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Območje urejanja se naveže na obstoječe vodovodno omrežje, ki se na delu (po potrebi) prestavi v ustreznejše koridorje. Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (qkri). Sočasno z dograditvijo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba hidrantnega omrežja z ustreznim številom hidrantov. Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov. Navezava komunalnih odpadnih voda je predvidena na obstoječ (mešan) kanalizacijski sistem. Predvidena je ureditev sistema odvajanja odpadnih padavinskih voda v ponikalnice (če geološka sestava tal to omogoča), ki pa se pred tem lahko uporabi kot sanitarna voda, voda za zalivanje ipd. Višek padavinskih voda se odvaja po kanalizacijskem sistemu v obstoječe kanalizacijsko omrežje, lahko pa se zgradi tudi samostojen kanal do najbližjega naravnega odvodnika izven območja urejanja (potek trase ni predmet teh PIP). V primeru gradnje ponikalnic se le-te locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko standardiziranega lovilca olj. Odvodnjavanje s prometnih površin se lahko spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na kanalizacijsko omrežje. Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s površin (z zadrževanjem in ponikanjem padavinskih voda pred iztokom) ter tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne bodo pritekale na javno površino. Dodatne obremenitve s padavinskimi vodami ne smejo poslabšati/preobremeniti hidravličnih razmer v kanalizacijskem sistemu. V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki. V projektu se prikaže oziroma opiše mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala. Za odvoz komunalnih odpadkov je predvidena ureditev ustreznega števila odjemnih mest. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa omogočati dostop posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Stojna površina zabojnikov za odpadke se uredi z ustreznim tlakom, ogradi z enostavno oblikovano ograjo, lahko pa tudi nadkrije z enostavnim nadstreškom, okolico pa zazeleni. V sklopu javnih površin se predvidi tudi namestitev košev za smeti, ki naj bodo enotno oblikovani. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE: Za posege na arheološko najdišče je potrebno pridobiti soglasje območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pristojni zavod). Na zemljiščih, ki posegajo na območje arheološkega najdišča se v času priprave projektne dokumentacije izvede arheološke raziskave v skladu z varstvenim režimom za arheološka najdišča, katerih obseg opredeli pristojni zavod, pristojni minister za varstvo kulturne dediščine pa izda kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in eventualno odstranitev. Pred začetkom del mora investitor pisno obvestiti pristojni zavod. Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju urejanja pa sicer velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE: Varstvo pred prekomernim hrupom: V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Na mestih, kjer se gradbišče približa obstoječim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom. Nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje se izvede tako, da so (vidni, slišni) vplivi na okolje, še posebej na stanovanjske stavbe, čim manj moteči. Varstvo pred onesnaženjem zraka: Nov poseg v okolje ali rekonstrukcija objekta ali naprave ne sme povzročiti povečanja onesnaženosti zraka. V času gradnje je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo zraka. Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu in nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine. Varstvo pred onesnaženjem voda: Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda se na območju urejanja ustrezno uredi, in sicer v ločenem in vodotesno grajenem sistemu. Odpadne komunalne vode se vodijo v obstoječo (mešano) kanalizacijo odpadnih voda. Čiste padavinske vode s streh se lahko pred iztokom v kanalizacijski sistem zbere in uporabi za sanitarno vodo, za zalivanje ipd, če geološka sestava tal omogoča, pa tudi ponika. Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se lahko zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje. Onesnažene padavinske vode se pred iztokom očistijo v lovilcu olj. Varstvo krajinskih značilnosti: Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena ter uporabi avtohtono vegetacijo. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo. Na območju urejanja je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo kvalitetno zasaditev. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji –ter na poteh in začasnih gradbenih površinah. Varstvo plodne zemlje in tal: Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala. Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE: Izvajanje posegov v posameznem zazidalnem otoku/ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja sosednjega območja. Etape oziroma faze prostorskih ureditev se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu. V sklopu zaključenih funkcionalnih enot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča gospodarska javna infrastruktura. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji. Gradnja objektov in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena gospodarska javna infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje objektov oziroma posameznih funkcionalno zaključenih celot, zgrajena ter predana v last in upravljanje občini Šmarješke Toplice oziroma pristojnim upravljavcem pred priključitvijo stavb oziroma pred pridobitvijo uporabnih dovoljenj za stavbe. S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posameznega zazidalnega otoka/ureditvene enote posega tudi v sosednje območje, vendar se tak poseg šteje za del posamezne faze ob urejanju izhodiščnega območja. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PIP: Znotraj območja urejanja so dopustna še naslednja odstopanja: – postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem PIP načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot; – v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja, upoštevanja morebitnih arheoloških najdb ali naravnih omejitev (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določil PIP): odstopanja od določitve dovozov na gradbeno parcelo (ne velja za lokacijo četrtega kraka za dovoz z regionalne ceste), pri čemer se lahko dva dovoza tudi združita; odstopanja znotraj dopustne etažnosti tako, da se objekt lahko zgradi tudi brez kletne etaže in/ali nadstropne etaže; odstopanja od gradbene linije ob pogoju, da je poslovna stavba še vedno vzporedna z njo ter ob upoštevanju gradbene meje ter odstopanja od predlagane sheme pozidave, oblik in velikosti gradbenih parcel, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih parcel. Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v teh PIP, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV: Investitorji so poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje dolžni sočasno izvesti tudi vso potrebno gospodarsko javno infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z vsemi določili teh PIP), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja. Zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo so pred priključitvijo objektov dolžni predati v last in upravljanje občini Šmarješke Toplice oziroma pristojnim upravljavcem. Financiranje gradnje ter zaščit in prestavitev infrastrukture poteka v dogovoru med investitorji, upravljavci in občino Šmarješke Toplice ob upoštevanju obveznosti investitorjev v skladu z določili teh PIP. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se lahko sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja. Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del. |
| ŠMA_14_X | Orešje 3 | Predvideno celostno urejanje. Uredi se stanovanjska pozidava, ki se funkcionalno navezuje na obstoječe naselje preko prometne mreže, ki naj omogoča dostop z južne in /ali vzhodne strani (z obstoječe ceste). V novi pozidavi se uredijo usklajeno oblikovani objekti. Zagotovi se oblikovanje parcel in objektov, pri katerem bosta upoštevani morfologija in tipologija obstoječih objektov v soseščini. Na območju poplavnih dogodkov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka. |
(2) Posebni PIP za EUP na območju Šmarjeških Toplic
| ŠIFRA EUP | IME EUP | POSEBNI PIP |
| ŠMT_1 | Stanovanjsko – počitniško naselje nad Prinovcem 1 | Ohranja se obstoječa gradbena linija objektov ob regionalni cesti. Objektov ni dopustno postavljati bližje regionalni cesti, kot so obstoječi objekti. Obstoječa regionalna cesta dobi vlogo osrednje ulice. Uredi se drevored ter peš in kolesarski promet. Ohranjata se vzorec in morfologija pozidave in vmesne zelene brežine oz. cezure. Uredijo se dostopi na gradbene parcele. Novi ali rekonstruirani objekti naj ne presegajo višin obstoječih objektov. Dopustna je sprememba namembnosti objektov v stanovanjske oziroma nastanitvene objekte (turistična dejavnost). Vse parkirne površine za potrebe tega območja se uredijo v tej enoti. |
| ŠMT_2 | Zaselek Radež | Ohranjata se vzorec in morfologija pozidave. Objekti naj bodo oblikovno čim bolj poenoteni. Dopustna je sprememba namembnosti v nastanitvene objekte. Vse parkirne površine za potrebe dejavnosti se uredijo v tej enoti. |
| ŠMT_3 | vas Brezovica | Ohranjata se vzorec in morfologija pozidave. Novi ali rekonstruirani objekti morajo slediti višinam obstoječih objektov. Dopustna je sprememba namembnosti v nastanitvene objekte. Objekti ob osrednji cesti morajo slediti enotni gradbeni liniji. |
| ŠMT_4 | Ob regionalni cesti – sever | Ustvari se enotna obcestna pozidava v racionalnem vzorcu pozidave, da se novo stavbno zemljišče čim bolj racionalno izrabi. Obstoječa regionalna cesta dobi vlogo osrednje ulice. Uredi se drevored ter peš in kolesarski promet. Objekti ob cesti morajo slediti enotni gradbeni liniji. Novi ali rekonstruirani objekti morajo slediti višinam obstoječih objektov. Dovoljena je sprememba namembnosti v nastanitvene objekte. Vse parkirne površine za potrebe tega območja se uredijo v tej enoti. Dostop v območje je z južne in severne strani. Pobočje hriba je vidno izpostavljeno, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom in streham ter kritini objektov, ki v tem primeru ustvarjajo novo fasado naselja. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Varovano območje Skuškove kapelice se ohranja nepozidano in ureja kot območje zelenih parkovnih površin. Vsi posegi na območju kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. |
| ŠMT_5 | Parkovne površine ob Toplici – jug | Pred vstopom v naselje se izvede parkovna ureditev v obvodnem prostoru potoka Toplica. Parkovne ureditve lahko vključujejo ureditev sprehajalnih poti, dostopov do vode, počivališč, vse z ustrezno drobno urbano opremo, ter ureditev manjših vodnih površin. Vse vodne ureditve morajo biti izvedene sonaravno. Postavitev stavb ni dopustna, prav tako niso dopustne spremembe reliefa, ki bi poslabšale odtočne razmere. Morebitna javna razsvetljava mora biti podrejena razsvetljavi vzdolž regionalne ceste. Ob potoku se ohranja vsaj 15 metrski pas mokrotnega območja, kot del parkovne ureditve. Brežine regulirane struge se renaturirajo. Uskladi se katastrsko stanje vodnega zemljišča z dejanskim potekom struge potoka v delu, kjer je bil reguliran. Vzdolž vodotoka se ohranja obstoječa vegetativna zarast, ki se jo z lokalno značilno vegetacijo vzpostavi tudi po levi brežini vodotoka. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka se uskladijo s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. |
| ŠMT_6 | Vodno zajetje | Poleg objekta in ureditev za vodno zajetje so dopustne ureditve za potrebe izobraževalno-turistične dejavnosti (muzej vode): rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječega objekta nekdanje vodarne, pomožni objekti, parkirišče, urbana ureditev okolice ipd. zunaj območij ohranjanja narave. Pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo je potrebno izdelati strokovne podlage s področja poplavne varnosti ter varstva vodnih virov, ki bodo opredelile stopnjo poplavne nevarnosti in ogroženosti in posledično omilitvene ukrepe ter skladnost z veljavnimi predpisi o varstvu vodnih virov. |
| ŠMT_7 | Terme Šmarješke Toplice | Ureja se kompleks term s hotelskimi in zdravstvenimi objekti ter zunanjimi površinami (rekreacijske in športne površine, bazeni, park, parkirišča oz. parkirna hiša ipd.). Hotelski kompleks: obstoječi objekti se lahko dogradijo z novim objektom; etažnost, višina in oblikovanje objekta se prilagodi obstoječim objektom. Pokriti kopališki objekt se poveča, tako da se umesti dodatni bazen. Za zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest se na območju obstoječih parkirišč zgradi podzemni objekt, katerega višina (razen urbane opreme) ne sega nad koto obstoječega najvišje ležečega parkirišča za več kot 0,5 m. Kopališki kompleks: ohranjajo se parkovno urejeno kopališče, struga, bregovi in obvodna vegetacija potoka. Območje obstoječega bazena se razširi, tako da se zgradi še en bazen in uredijo pripadajoče ureditve in objekti oz. naprave. Športno rekreacijski kompleks: obstoječi gozd s posebnim namenom se lahko vključi v športno rekreacijsko ponudbo (pešpoti in trim steze, manjše prireditve ipd.). Pri urejanju športnih igrišč in spremljajočih objektov se upošteva konfiguracija terena. Celotno območje se lahko razdeli na manjša območja in ureja fazno. Športno (nogometno) igrišče preuredi in dogradi s tribunami. Zgradi se spremljajoči objekt za oskrbo (garderobe, sanitarije in gostinska ponudba). Zgradi se nova dovozna cesta do športnorekreacijskega območja, tako da poteka po severozahodni strani igrišč vse do športnega igrišča s tribunami. Ohranja se obstoječi gozd s posebnim namenom, dopustna pa je preureditev in po potrebi delna prestavitev dostopne ceste. Vzdolž vodotoka Toplica se zasadi avtohtona zvezna grmovna in drevesna vegetacija, ki bo osenčila vodotok, stabilizirala brežino in ločila dejavnosti in rekreacijsko ter turistično rabo od vodotoka. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Pred vsemi posegi je potrebno pridobiti vodno soglasje oz. mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Na območju poplavnih dogodkov ter na vodovarstvenem območju je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka. Ob izgradnji novih bazenskih in hotelskih kapacitet je potrebno urediti čiščenje in odvajanje odpadnih bazenskih in hotelskih vod na naslednje načine: - ustrezno dimenzionirati usedalnik in zadrževalni bazen ter nato vode voditi na skupno (občinsko) čistilno napravo, ki se bo ustrezno dogradila in tehnološko uredila, ali pa - urediti lastno čistilno napravo v sklopu term Šmarješke Toplice. Dodaten izpust odpadne vode v vodotok (potok Toplico) ni dopusten. |
| ŠMT_8 | Topliška vas – zahod | Nova pozidava se prilagaja vzorcu pozidave v enoti ŠMT_12_OPPN predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen in oblikovanja objektov. |
| ŠMT_9 | Topliška vas – vzhod | Nova pozidava se prilagaja vzorcu pozidave v enoti ŠMT_12_OPPN predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen in oblikovanja objektov. Dostop do objektov se uredi z javnega dobra v enoti ŠMT_12_OPPN, novi priključki na javno pot JP 797801 ali regionalno cesto R3 667/1385 niso dopustni. |
| ŠMT_10_OPPN | OPPN Prinovec | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Prinovec (Uradni list RS, št. 85/16) – ostane v veljavi do preklica. |
| ŠMT_11_OPPN | OPPN Stanovanjsko – počitniško naselje nad Prinovcem 2 | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko-počitniško naselje Nad Prinovcem 2 (Uradni list RS, št. 79/17) – ostane v veljavi do preklica. |
| ŠMT_12_OPPN | OPPN Topliška vas | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Topliško vas (Uradni list RS, št. 70/18) – ostane v veljavi do preklica. |
| ŠMT_13_OPPN | OPPN Konjeniški center Brezovica | Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Konjeniški center Brezovica (Uradni list RS, št. 94/13 in 1/16) – ostane v veljavi do preklica. |
| ŠMT_14_OPPN | Stanovanjsko območje med Termami in Radežem | Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo. Dopustni sta tudi gradnja objektov za gostinstvo in nastanitev ter sprememba namembnosti obstoječih objektov v nastanitvene in gostinske objekte. Stavbe naj bodo oblikovno čim bolj poenotene in po etažnosti, osnovnih gabaritih in oblikovanju strešin skladne s tipologijo okoliške pozidave. Vse parkirne površine za potrebe dejavnosti se uredijo v tej enoti. Obstoječi objekti se smiselno vključijo v novo ureditev. Do izdelave OPPN je dopustna sprememba namembnosti obstoječih objektov v gostinstvo in nastanitev ter v tem primeru dozidava obstoječih objektov do 30% tlorisne površine. Dostop do vseh objektov na tem območju se uredi s severa – z lokalne ceste. |
| ŠMT_15_OPPN | OPPN Topliška vas jug | Predviden OPPN za počitniško območje. Nova pozidava se prilagaja vzorcu pozidave v enoti ŠMT_12_OPPN predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen in oblikovanja objektov. |
| ŠMT_28 | Pod Topliško vasjo | Dopustita se FZ 0,6 in etažnost stanovanjskih objektov do K+P+1 z ravno streho ali pa največ K+P+M z dvokapnico in kolenčnim zidom do višin 1,00 m, pri čemer mora biti klet na severni strani objekta na južnem delu območja in na zahodni strani objektov na preostalem območju popolnoma vkopana. V primeru etažnosti K + P + 1 naj ima najvišja etaža manjšo površino kot spodnje etaže, tako da bo čim manj vidno izpostavljena. Posegi na območje GP niso dopustni. Barve in materiali na fasadah stavb na vidno izpostavljenih lokacijah naj ne bodo beli in bleščeči, tako da stavbe ne bodo moteče v pogledih iz okolice. |
| ŠIFRA EUP | IME EUP | POSEBNI PIP |
| BEC_1 | Bela Cerkev – jug | Višine obstoječih objektov se ne smejo presegati, ohranjati je treba pogled na cerkev. Obstoječa lokalna cesta se rekonstruira. Vsi posegi v območje oz. vplivno območje kulturne dediščine morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Pri umeščanju posegov na te površine je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in v primeru preseganja dovoljenih vrednosti izvesti protihrupne ukrepe oz. dopustiti le tiste dejavnosti, za katere zakonsko določene mejne vrednosti niso presežene. |
| BEC_2 in BEC_3 | Bela Cerkev – jedro in sever | Poudari se osrednji prostor – trg z okoliškimi objekti, ki predstavlja naselbinsko dediščino (kulturni spomenik). Ločijo se peš in prometne površine, uredi se javno parkirišče izven območja osrednjega trga ter redefinira prostor avtoprevozništva. Ohranja se obstoječa podoba jugovzhodnega roba naselja (višine objektov ne smejo presegati obstoječih stanovanjskih objektov ipd.). Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z avtoceste. Staro jedro se prenovi, pri tem se upoštevata struktura in morfologija naselja ter njegove zgodovinske in kulturne kakovosti. Uredijo se trg in dvorišča, ki se lahko odprejo tudi za javno uporabo. Ohranjajo se značilni pogledi in arhitekturna zasnova kakovostnih objektov. Predvidi se sanacija neustrezno oblikovanih objektov. Območje ali del območja se lahko ureja tudi z OPPN, skladno s konservatorskim načrtom za prenovo. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pri pripravi morebitnega OPPN oz. pred izdajo gradbenega dovoljenja izvesti predhodne arheološke raziskave. Vsi posegi morajo biti predhodno usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine. Lokalna cesta se preoblikuje v mestno ulico s pločnikom in kolesarsko stezo. Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu visokonapetostnega daljnovoda–, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja. Poleg navedenega za BEC_2 velja še: Pri umeščanju posegov na te površine je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. v času priprave OPPN (če se bo za to območje pripravil) ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in v primeru preseganja dovoljenih vrednosti izvesti protihrupne ukrepe oz. dopustiti le tiste dejavnosti, za katere zakonsko določene mejne vrednosti niso presežene. Na zemljišču s parcelno številko 2702/6 k.o. Bela Cerkev se dopusti ureditev in sanacija nedovoljene gradnje ob upoštevanju pogojev: fasada se uredi v temnejših zemeljskih barvah, ohrani se vegetacija, ki na vzhodnem robu parcele zakriva hišo pred pogledi iz doline. Pri pripravi projekta PGD se upoštevajo zahteve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
| BEC_4 | Športno rekreacijsko območje | Ureja se športno rekreacijsko območje naselja s površinami za športna igrišča, tribunami in pripadajočim servisnim objektom. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Ob urejanju se upoštevajo omejitve v varovalnem pasu daljnovodov. Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu visokonapetostnega daljnovoda–, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja. Vsi posegi na arheološkem območju oz. območju kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. |
| BEC_5 do BEC_7 | Posamezne domačije na vzhodu | Ohranja in dopolnjuje se obstoječa pozidava stanovanjskih, gospodarskih in storitvenih objektov z možnostjo dopolnilnih dejavnosti. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Poleg navedenega za BEC-5 velja še: Pri umeščanju posegov na te površine je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in v primeru preseganja dovoljenih vrednosti izvesti protihrupne ukrepe oz. dopustiti le tiste dejavnosti, za katere zakonsko določene mejne vrednosti niso presežene. Poleg navedenega za BEC-6 velja še: Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z avtoceste – dopustna je postavitev gospodarskih objektov, gradnja novih stanovanjskih objektov in sprememba namembnosti obstoječih objektov v stanovanjske niso dopustni. |
| BEC_8 | Stanovanjsko območje Strmec | Na območju se uredi stanovanjska pozidava. Območje se funkcionalno navezuje na obstoječe naselje preko prometne mreže, ki naj omogoča dostop z lokalne ceste na jugu. Območje je vidno izpostavljeno, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom, streham ter kritini objektov, ki bodo oblikovali novo fasado naselja. Ohrani se kapelico v križišču. Vse parkirne površine za potrebe tega območja se uredijo v tej enoti. Lokalna cesta se preoblikuje v mestno ulico s pločnikom in kolesarsko stezo. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato se območje arheološko razišče: časovno, predvsem pa metodološko enotno za celotno območje pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave. |
| BEC_9_OPPN | OPPN Bela Cerkev – jug | Predviden OPPN za pozidavo v okviru namenske rabe SKs. Objekti morajo biti usklajeno oblikovani, visoki največ do P + M ali K + M. Glede tlorisnih in višinskih gabaritov se ne sme presegati gabaritov kakovostnih tradicionalnih objektov v Beli Cerkvi. Dopustno je zasnovati sodobno oblikovano območje objektov. Varovati je treba veduto Bele Cerkve. Pri zasnovi pozidave se upoštevajo omejitve, ki izhajajo iz pogojev vplivnega območja kulturnega spomenika vaško jedro Bele Cerkve, arheološkega območja Vinji vrh, območja Nature 2000 ter vplivnega območja avtoceste (obremenitev s hrupom). V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pri pripravi OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave. Vsi posegi v območje varstva narave morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Pri umeščanju posegov je treba v času priprave OPPN ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in v primeru preseganja dovoljenih vrednosti izvesti protihrupne ukrepe oz. dopustiti le tiste dejavnosti, za katere zakonsko določene mejne vrednosti niso presežene. |
| BEC_10_OPPN | OPPN Poslovno-storitveno območje Bela Cerkev – vzhod | Predviden OPPN za centralne dejavnosti, lahko tudi za turistične dejavnosti ali šport in rekreacijo. Lokalna cesta se preoblikuje v mestno ulico s pločnikom in kolesarsko stezo ter z usklajeno oblikovanimi objekti, nanizanimi ob enotni gradbeni liniji. Novi objekti ne smejo prevzeti prostorske dominante, ki jo zdaj predstavlja cerkev z vaškim jedrom. Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z avtoceste, zato novi stanovanjski objekti ali stanovanjska namembnost v drugih objektih niso dopustni. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pri pripravi OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave. |
| BEC_11_OPPN | OPPN Pokopališče | Predviden OPPN za ureditev novega pokopališča s parkovno ureditvijo, ki se organizira na terasah. Upošteva se obstoječ relief, ohranjajo se pogledi na cerkev. Novo pokopališče se naveže na staro s peš povezavami. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pri pripravi OPPN izvesti predhodne arheološke raziskave. |
|
ŠIFRA EUP
|
IME EUP
|
POSEBNI PIP
|
|
Brezovica
|
|
|
|
BRE_1
|
Kamen Vrh
|
Ni posebnih PIP.
|
|
BRE_2 do BRE_4
|
zaselki Kamen Vrha
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Čelevec
|
|
|
|
ČEL_1
|
vas Čelevec
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ČEL_2 do ČEL_16
|
zaselki Čelevca
|
Za ČEL_4 in ČEL_5 velja: Vsi posegi na območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave in upravljanje z vodami.
|
|
Dol pri Šmarjeti
|
|
|
|
DOŠ_1
|
Dol – jug
|
Ni posebnih PIP.
|
|
DOŠ_2
|
Dol – sever
|
Ni posebnih PIP.
|
|
DOŠ_3 do DOŠ_8
|
zaselki Dola
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Dolenje Kronovo
|
|
|
|
DOK_1 in
DOK_2
|
Dolenje Kronovo – center
|
Ob lokalni cesti se uredi osrednja ulica s pločnikom ter z usklajeno oblikovanimi objekti, nanizanimi ob enotni gradbeni liniji. Novi ali rekonstruirani objekti morajo slediti višinam obstoječih objektov, razen ob glavnem križišču, kjer so dovoljeni višji objekti, da poudarijo jedro naselja. Poleg centralnih dejavnosti so dovoljena tudi stanovanja, vendar le v obstoječih objektih in obsegu. Upoštevajo se omejitve zaradi hrupa z avtoceste, zato novi stanovanjski objekti ali stanovanjska namembnost v drugih objektih niso dopustni. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Na območju poplav je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka.
|
|
DOK_3
|
Vas Dolenje Kronovo
|
Novi objekti morajo upoštevati obstoječo gradbeno linijo in vertikalne gabarite obstoječih objektov. Ustvari se sklenjena prometna mreža. Ohranjajo se dominante naselja – cerkev z zelenico, dostop do Krke in nepozidane brežine. Vsi posegi na območje naravnih vrednot in vodotokov ter na poplavno območje morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. Potrebno je predvideti izgradnjo zadrževanja meteornih voda. Območje vasi je deloma na poplavnem območju Krke, zato so na tem (poplavnem) delu vasi dopustni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna (razen nadomestne gradnje). Kakršnikoli posegi ne smejo poslabšati obstoječe poplavne varnosti, za vsak poseg je treba predhodno pridobiti vodno soglasje oz. mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda. Pred pridobitvijo posameznih dovoljenj za gradnjo je potrebno izdelati strokovne podlage s področja poplavne varnosti, ki bodo opredelile stopnjo poplavne nevarnosti in ogroženosti ter posledično omilitvene ukrepe.
|
|
DOK_4
|
Vas – pri Domnu
|
Dopustni sta gradnja objektov za gostinstvo in nastanitev ter sprememba namembnosti obstoječih objektov za nastanitev in gostinstvo ter povezane dopolnilne dejavnosti.
Na kmetijskih zemljiščih znotraj te EUP so dopustne so postavitev pomožnih objektov in ureditve za potrebe turistične kmetije: kozolec, ograja ipd.
Na območju z namensko rabo CDo je dopustna tudi postavitev stanovanjske hiše.
Na območju z namensko rabo Ag gradnja stanovanjskih objektov ni dopustna.
Ohranja se obvodna drevesna in grmovna vegetacija.
Pozidava neposredno ob potoku se sanira, da bo v potoku omogočen prehod za ribe. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami. Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu daljnovoda 2x110 kV Brestanica – Hudo, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja.
|
|
DOK_5
|
Rekreacijsko območje ob Krki
|
Dopusti se ureditev dostopa do vode na mestu, kjer je brežina najbolj primerna za vstop tudi na drugi strani reke – na otoku in manjšega pristana za plovila, ki se uredi na obrežju Krke, s pontonskim ali grajenim lesenim pomolom tlorisnih dimenzij širine do 3 m in dolžine do 4 m. Brežina se pri dostopu utrdi sonaravno, se ne poglablja, izvede se stopnice z lesenimi delnimi brunami in zemljo na nastopnih ploskvah, podest se sidra v teren s piloti. Gradnja drugih objektov in spreminjanje reliefa nista dopustna. Vsi posegi se uskladijo z zahtevami pristojnih služb za ohranjanje narave in upravljanje voda. Vsi posegi v območje naravnih vrednot morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
DOK_6
|
Kronovski otok
|
Dopustna je ureditev učne poti in opazovalnic za živali, ki se umestijo na delu, kjer ni potrebno krčiti vegetacije (visoka opazovalnica na robu proti pokošenemu delu, nizka na delu s pogledom na vodo), izvedeta se izven 15 m obvodnega pasu. Izvedba opazovalnic na otoku se predvidi v času nizkega vodostaja in izven drstitvenega obdobja rib, ki poteka od zadetka marca do konca meseca junija. Dopustna je tudi izvedba brvi za pešce z ograjo in z oviro, ki bo preprečevala dostop motornim vozilom. Steza na otok se uredi v travni izvedbi in se jo vzdržuje z redno košnjo. Gradnja drugih objektov in spreminjanje reliefa nista dopustna. Kmetijske površine se vzdržujejo, za dostop s kmetijsko mehanizacijo se ohrani obstoječi dostop po gazi prek struge rokava Krke. V obalni pas se namestijo podrta drevesa, da se izboljšajo pogoji za močvirsko sklednico. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
|
|
DOK_7
|
Skupina kozolcev
|
Ureja se park (skansen) s prezentacijo tradicionalnih tipov kozolcev, ki so tu že prisotni. Dopustna je tudi prestavitev kozolcev enakega tipa z drugih lokacij ali širšega območja Dolenjske. Vsi posegi na območju arheološke prezentacije morajo upoštevati strokovna izhodišča, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo kulturne dediščine, ter morajo biti v skladu s predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
DOK_8_OPPN
|
OPPN Turistično storitvena gospodarska cona
|
Občinski podrobni prostorski načrt turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo (Uradni list RS, št. 26/16) – ostane v veljavi do preklica.
|
|
Draga
|
|
|
|
DRA_1
|
vas Draga
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu daljnovoda 2x110 kV Brestanica – Hudo, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja.
|
|
DRA_2
|
zaselek ob Krki
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnimi službami oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine ter upravljanje z vodami. Nobena ureditev ne sme posegati na območje Nature 2000 (Krka). Območje je deloma na poplavnem območju Krke, zato so dopustni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov ni dopustna (razen nadomestne gradnje). Kakršnikoli posegi ne smejo poslabšati obstoječe poplavne varnosti, za vsak poseg je treba predhodno pridobiti vodno soglasje oz. mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.
|
|
DRA_3
|
zaselek Lumpert
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
|
|
DRA_4
|
cerkev sv. Helene
|
Ohranjajo se vizure na cerkev. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
|
|
Družinska vas
|
|
|
|
DRV_1
|
Zgornja Družinska vas
|
Zagotovi se oblikovanje parcel in objektov, pri katerem bosta upoštevani morfologija in tipologija obstoječih objektov v soseščini. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
|
|
DRV_3, DRV_4 in DRV_7
|
Spodnja Družinska vas
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva kulturne dediščine in varstva narave (posegi na območje Nature 2000). Pri umeščanju posegov na te površine je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. v času priprave OPPN (če se bo za to območje pripravil) ugotoviti vrednosti kazalcev hrupa in v primeru preseganja dovoljenih vrednosti izvesti protihrupne ukrepe oz. dopustiti le tiste dejavnosti, za katere zakonsko določene mejne vrednosti niso presežene.
Poleg navedenega za DRV_3 velja še: V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. pred kakršnimikoli zemeljskimi deli izvesti predhodne arheološke raziskave. Gradnja novih stanovanjskih objektov v varovalnem pasu avtoceste (40 m) ni dopustna.
Poleg navedenega za DRV_7 velja še: Za obstoječe površine, na katerih velja I. stopnja varstva pred elektromagnetnim sevanjem (stanovanjske površine, turistične površine in površine razpršene poselitve) znotraj varovalnega pasu daljnovoda 2x110 kV Brestanica – Hudo, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se izvedejo ukrepi za preprečitev prekoračenih mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja.
|
|
DRV_2, DRV_5, DRV_6, DRV_8, DRV_15 in DRV_16
|
zaselki med Spodnjo in Zgornjo Družinsko vasjo
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine. V varovalnem pasu visokonapetostnih daljnovodov ni dovoljena nova pozidava.
|
|
DRV_9 do DRV_11
|
zaselki Požarnice
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine. V varovalnem pasu visokonapetostnih daljnovodov ni dovoljena nova pozidava.
|
|
DRV_12 do DRV_14
|
zaselki severno od Zgornje Družinske vasi
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
|
|
DRV_17
|
Zgornja Družinska vas – v jedru
|
Uredi se individualna stanovanjska pozidava. Za dostopanje do gradbenih parcel se uredijo dostopi z okoliških javnih poti in prek predvidene interne dostopne ceste. Območje se naveže na obstoječa omrežja gospodarske javne infrastrukture. Pri dimenzioniranju in oblikovanju parcel in objektov se smiselno upoštevata morfologija pozidave v naselju in tipologija obstoječih objektov v soseščini (smeri slemen, postavitev stavb vzdolž javnih poti, višina stavb, barve fasad in nakloni streh), tako da se oblikuje oblikovno skladna celota. Okvirna tlorisna dimenzija stavb je 8,5 x 13,0 m z dopustnim odstopanjem ± 10 %, ob upoštevanju FZ do 0,40 in FI do 0,75, dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in kulturne dediščine.
Prikazana delitev zemljišč in postavitev ter velikost objektov so opcijski, dopustno je združevanje in deljenje predlaganih parcel ali delov parcel, pri čemer je treba zagotoviti ustrezno velikost posamezne gradbene parcele in dostop do javnih površin vsem parcelam.
 |
|
DRV_18
|
Turistična konjerejska kmetija
|
Ureditev turistične konjerejske kmetije. Na območju z namensko rabo BT je dopustno bivanje za lastnika oz. upravnika kmetije, uredijo se objekti, potrebni za delovanje kmetije. Na območju z namensko rabo ZS se umestijo druge ureditve, potrebne za delovanje kmetije (staja, maneža, ograjen zunanji prostor za izpust in pašo konjev ipd.). Pri oblikovanju stavb je potrebno slediti kakovostni avtohtoni tipologiji stanovanjskih in gospodarskih objektov. Gozdni otok se v največji možni meri ohranja. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave.
|
|
Gorenja vas pri Šmarjeti
|
|
|
|
GOV_1
|
Gorenja vas
|
Ohranja se zeleni pas med obema deloma vasi ter med Gorenjo vasjo in Šmarjeto. Vsi posegi na območje naravne vrednote morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
GOV_2
|
zaselek Podkrajec – vzhod
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_3 in GOV_4
|
zaselek Podkrajec – zahod
|
Za GOV_4 velja: Dopustna je ureditev vinotoča ali turistične kmetije.
|
|
GOV_5
|
zaselek med Hribom in Podkrajcem
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_6
|
zaselek Hrib
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_7
|
zaselek Štamcer
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_8
|
zaselek Dolina
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_9 in GOV_10
|
zaselek Ravnik
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GOV_11
|
Gorenc
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Gradenje
|
|
|
|
GRA_1
|
vas Gradenje
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
GRA_2
|
zaselek zahodno od vasi
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja izvesti predhodne arheološke raziskave.
|
|
GRA_3
|
zidanica
|
Zaradi varovanja arheološkega najdišča je dopustno le investicijsko vzdrževanje obstoječega legalno zgrajenega objekta, medtem ko novogradnja ali rekonstrukcija, niti nadomestna gradnja objekta niso dopustne. Prav tako niso dopustna nobena zemeljska dela. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
Grič pri Klevevžu
|
|
|
|
GRK_1
|
vas Grič
|
Jame, ki niso odprte za javnost, se ustrezno zaščiti pred obiskovalci.
|
|
GRK_2
|
zaselek Slape
|
Ohranjajo se vizure na cerkev. Zaselek naj ostane v obstoječem obsegu, posegi za druge namene (razen za potrebe cerkve in pokopališča) niso dovoljeni. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
Na pokopališču Slape je vojno grobišče, kjer je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
|
|
GRK_3
|
Slape – sever
|
Obstoječi objekt se odstrani, nadomestna lokacija zanj se poišče v območju enega od naselij Občine Šmarješke Toplice. Na objektu so do odstranitve dopustna le redna investicijska vzdrževalna dela. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
GRK_4 in GRK_5
|
zaselka Kačja Rid
|
Ni posebnih PIP.
|
|
GRK_6
|
kompleks gradu Klevevž
|
Načrtovani so predvsem prenova obstoječih objektov ter rekonstrukcija ali nadomeščanje dotrajanih ali že odstranjenih objektov oziroma delov objektov. Objekti se poleg obstoječim namenijo tudi novim funkcijam, predvsem turističnim, izobraževalnih, kulturnim, in promocijskim, ter prodaji produktov gospodarskega dela posestva. Do uvedbe teh dejavnosti so dopustne tudi kmetijske dejavnosti. Na območju samega gradu je predvidena ohranitev in vzdrževanje ruševin ter delna rekonstrukcija in prezentacija grajskih ostalin. Na celotnem območju se ohranja pozidava v arhitekturno zadržanem slogu, skladnem z okoliško kulturno krajino in historično podobo.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji: Območje predstavlja funkcionalno in oblikovno zaključeno celoto sredi velikih sklenjenih kmetijskih površin ter gozda. S sosednjimi območji se ureditve povezujejo v funkcionalnem oziroma kmetijsko gospodarskem smislu (trajni nasadi in s tem povezani objekti na obravnavanem območju). Povezuje se tudi z območjem Klevevške Toplice na jugu, kjer so tudi načrtovane turistične ureditve. Slednjo navezavo naj se v prihodnosti še krepi in – kjer in kolikor je to mogoče – ureja obe območji smiselno povezano oziroma išče sinergije. Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove. V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega, vključno s parkiranjem. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi. Le-ti morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje. Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditev začasnih dostopov in podobno, pod pogojem, da niso v neskladju z določbami OPN.
Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo: V čim večji meri se ohranijo obstoječi objekti, ki se prenovijo. Na lokacijah nekdanjih objektov se izvede njihove rekonstrukcije oz. nove gradnje v okvirnih gabaritih obstoječe oziroma odstranjene stavbe. Velik novodoben lesen gospodarski objekt sredi posestva se odstrani brez nadomestitve. Dopustne so tudi novogradnje objektov, predvsem kot selitev objektov z drugih lokacij, kot npr. muzejski prikaz nekdanjega bivanja – muzej na prostem. Objekti v sklopu kompleksa se urejajo celostno in medsebojno usklajeno, pri čemer se upoštevajo obstoječa lega objektov, gabariti in oblikovanje. Povečanje ali zmanjšanje gabaritov je dopustno, če se s tem ohranjajo jasna struktura in razmerja med objekti v kompleksu in če s tem soglaša pristojna služba za varovanje kulturne dediščine. Rekonstrukcije in morebitne novogradnje naj bodo smiselno usklajene s preostalimi objekti; lahko se izvedejo v oblikovnem slogu obstoječih objektov ali pa so sodobno arhitekturno oblikovane in predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru. Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z določili za namensko rabo in s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost; naj bodo sodobno oblikovani in vizualno skladni z osnovnimi objekti. Enostavni objekti so lahko le sezonski in montažne konstrukcije.
Območje z namensko rabo BT: Objekti in površine se namenijo za turistične in gospodarske dejavnosti (skladiščenje in prodaja kmetijskih pridelkov, ipd.) ter za gostinske in različne druge povezane dejavnosti, predvsem kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dopustno je tudi bivanje, vendar le kot turistične nastanitvene kapacitete ter za zaposlene na kompleksu. Dopustne so nestanovanjske stavbe, gradbeno-inženirski objekti in drugi gradbeni posegi, povezani z dopustnimi dejavnostmi v tej enoti urejanja prostora. Manjkajoča stavba ob vstopu v območje se rekonstruira oz. nadomesti z novogradnjo, tako da se ohranijo prepoznavne oblikovne in gabaritne značilnosti in se oblikuje reprezentativen vstop v kompleks. Posebna pozornost se nameni ohranjanju značilne vizure na ta del območja, ki se odpira s ceste na jugovzhodu. Kmetijske površine z namensko rabo K se ohranjajo v kmetijski rabi, predvsem kot travnik. Stavba ob vhodu se nameni za turistične in z njimi povezane dejavnosti, delno lahko tudi za skladiščenje za potrebe kmetijskih in z njimi povezanih dejavnosti. Ob severozahodni strani objekta je dopustna ureditev parkirnih površin, pri čemer pa se na obrobju zasadi drevored oziroma pas grmovne in drevesne zarasti.
Na severnem delu tega sklopa (znotraj manjše kotanje) je dopustna ureditev muzejske predstavitve tradicionalne podeželske gradnje in nekdanjega bivanja, lahko tudi s preselitvijo stavb z drugih lokacij v obsegu ene domačije, vse ob soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Območje z namensko rabo ZP: Območje obsega ruševine gradu, grajski park ter večje odprte površine, ki se namenijo za turistične dejavnosti. Ureja se tako, da je vse podrejeno osrednjemu elementu – gradu Klevevž. Območje samega gradu Klevevž (grajske razvaline in ohranjeni ostanki sten) se lahko ohranja v sedanjem stanju s sprotnim čiščenjem zelenja. Na osnovi rezultatov arheoloških raziskav je dopustna manjša rekonstrukcija in prezentacija grajskih ostalin kot tudi ureditev območja za prireditve, pri čemer se prezentira nekdanje grajsko dvorišče in uporabi kot prireditveni prostor. Za potrebe prireditev na prostem je ob nekdanjem grajskem dvorišču dopustno zgraditi tudi montažno konstrukcijo amfiteatra (nad grajskimi razvalinami, tako da lahko služi tudi kot streha in zaščita zidov)
Pobočje se očisti in omogoči dostop do Klevevške Toplice. V nekdanjem grajskem parku se vzdržujejo in ustrezno negujejo preostala drevesa, lahko se uredi delna rekonstrukcija ali nova parkovna ureditev parka. Na območju parka se lahko postavi paviljon. Dostopna pot do gradu se očisti in uredi.
Merila in pogoji za urejanje odprtih površin: Vzdržuje in obnavlja se območje nekdanjega grajskega parka. Če se za premagovanje višinskih razlik izvedejo oporni zidovi, morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami. Na območju se uredijo parkirne površine za potrebe zaposlenih in obiskovalcev. Dopustna je ureditev gostinskega vrta in večje utrjene površine za prireditve na prostem.
Rušitve in odstranitve: Dopustne so rušitve oz. odstranitve objektov, če s tem soglaša pristojna služba za varovanje kulturne dediščine. Predvidena je odstranitev velikega novodobnega lesenega gospodarskega objekta sredi posestva brez nadomestitve.
Parcelacija: Ureditveno območje obsega območje gradbenih parcel grajenega javnega dobra (dostopna cesta), območja kmetijskih in gozdnih zemljišč ter stavbna območja. Dopustno je delno ali v celoti združevati in razdruževati oz. deliti gradbene parcele oziroma jih deliti na manjše parcele. Pri delitvi gradbenih parcel na manjše gradbene parcele je obvezno za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v celotnem obravnavanem območju. Pri posegih na območju urejanja in (s temi PIP predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi. Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja. Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
Prometno omrežje: Območje urejanja se na dveh mestih naveže na obstoječo lokalno cesto LC 295332. Parkirne površine se uredijo predvsem v bližini vstopa v kompleks in ob objektih, manipulacijske in prometne površine znotraj cone se uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve dejavnosti. Obstoječe makadamsko parkirišče na vstopnem delu se odstrani, nasipi se sanirajo, izvede se zatravitev površin zunaj območja odstranjene stavbe, kjer se ponovno postavi objekt ustreznih dimenzij. Pri ureditvi ceste znotraj kompleksa ter pri ureditvi obeh priključkov na lokalno cesto se zagotovijo ustrezni elementi, ki omogočajo dovoz tudi za avtobuse, dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse prometne površine morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Ceste in druge prometne in manipulativne površine se izvedejo kot utrjene površine, lahko so urejene v asfaltni ali v drugih izvedbah. Druge utrjene površine (pešpoti, ploščadi pred in med objekti ipd.) se uredijo v peščeni izvedbi ali s tlakovanjem. Uredi se ustrezno odvodnjavanje.
Odvajanje padavinske odpadne vode: odvodnjavanje padavinskih voda s streh objektov, manipulacijskih površin in vozišč se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni, vtoki v vtočne jaške in preko kanalizacijskih cevi do ponikovalnic. Padavinske vode s strešnih površin se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne in druge potrebe.
Odvajanje komunalne odpadne vode: za potrebe odvajanja komunalnih vod iz objektov je treba zgraditi interno komunalno kanalizacijo z malo čistilno napravo.
Vodovod in hidrantno omrežje: za oskrbo območja s pitno vodo se uporabi obstoječi vodovod, ki se v primeru dotrajanosti oziroma neustreznih kapacitet po potrebi obnovi ali dogradi. Požarna voda se lahko zagotovi tudi iz zajetja padavinske vode.
Ogrevanje: za ogrevanje objektov se zagotovijo lastni viri, npr. kotlovnica na lesno biomaso, pri čemer se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Pri tem gradnja objektov za izkoriščanje solarne ali vetrne energija ali drugih oblik pridobivanja energije, ki bi spreminjale videz ali značaj območja gradu, ni dopustna. Toplotne črpalke so dopustne, vendar s takšno umestitvijo zunanjih enot, ki ne bo negativno vplivala na izgled celotnega območja.
Elektroenergetsko omrežje: območje se priključi na obstoječe električno omrežje, ki se po potrebi ustrezno dogradi, medtem ko se v primeru večjega odjema lahko zgradi transformatorsko postajo.
Obstoječ nizkonapetostni daljnovod, ki poteka preko območja urejanja, se delno (vsaj na območju turističnih dejavnosti) kablira.
Telekomunikacijsko omrežje: za oskrbo s telekomunikacijskimi priključki se uporabi obstoječe omrežje.
Odpadki: način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v občini Šmarješke Toplice. Na območju se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, ki se locira tako, da je zagotovljen neposreden dostop komunalnega vozila.
Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: Za obravnavano območje Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za področja ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in narave, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so opredeljeni v odloku o OPN. Vsi posegi na območje naravnih vrednot, kulturne dediščine in voda morajo biti usklajeni s pristojnimi službami oz. predpisi s področja varstva narave, varstvo kulturne dediščine in upravljanje z vodami.
Varstvo kulturne dediščine: Upoštevajo se strokovne zasnove za prenovo območja gradu Klevevž, ki jih na podlagi 74. člena ZVKD-1 pripravi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Pred dokončanjem teh strokovnih zasnov posegi v varovano območje Klevevža niso dopustni. Vsi posegi na območje ruševin gradu so dopustni šele na osnovi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, ki jih predpiše pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
Varstvo narave: Jame, ki niso odprte za javnost, se ustrezno zaščitijo pred obiskovalci.
Varstvo krajinskih značilnosti: Pri zasaditvi in zatravitvi površin ter pri urejanju brežin se upoštevajo krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) oziroma geološke in hidrološke značilnosti terena. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami ter z zazelenitvijo. Na območju urejanja je potrebno v čim večji meri ohranjati obstoječo kvalitetno zasaditev. Pri urejanju parka se omejijo posegi v območje korenin tudi drugih starih, še vitalnih dreves (izkopi, nasutja), tako da se ta ohranijo, po potrebi se tudi strokovno sanirajo.
Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje, na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah. Pri umeščanju oziroma rekonstrukcijah objektov ter pri zasaditvah se ohranjajo obstoječe kvalitetne vedute na širše območje.
Varstvo pred požarom: ob objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom. Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, živali in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavb. Varstvo pred potresom: objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju.
Etapnost izvedbe prostorskih ureditev: Načrtovane ureditve se izvajajo v fazah oziroma etapah, ki bodo zagotavljale prostorsko in funkcionalno smiselno zaključene celote. Posamezne faze/etape lahko vključujejo bodisi posamične objekte in ureditve ali njihove dele bodisi skupine objektov in ureditev.
Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev: Pri realizaciji so poleg zgoraj navedenih dopustnih odstopanj dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi PIP, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, dediščinskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
Obveznosti investitorjev in izvajalcev: Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v teh PIP, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še:
- pred začetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestijo upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del;
- pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji ter prenovi objektov se izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;
- objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
- v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
- zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče se organizira tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
|
|
GRK_7_OPPN
|
OPPN območje Klevevških toplic in mlina
|
Predviden OPPN za ureditev območja Klevevških toplic in mlina ob potoku: v mlinu je dopustno bivanje in/ali turistične dejavnosti skladno z namensko rabo BT. Objekt mlina se ohranja pretežno v obstoječih gabaritih in oblikovni podobi, omogoči se nadaljnje izvajanje obstoječe dejavnosti (MHe in izraba termalne vode) opredeljene s koncesijami in dovoljenji ter v skladu z varstvenimi usmeritvami in varstvenimi režimi.
Ohranja se obstoječa raba Toplice – z možnostjo kopanja v naravi (v obstoječem termalnem bazenu) ob upoštevanju varstvenih usmeritev in varstvenega režima. Dno Toplice se ohranja v prvotnem stanju in se vanj ne posega, razen na delu degradacije z obbetonirano cevjo toplovoda, na katero se lahko položi kamne za masažo. Rob bazena se lahko obleče v les v širini 1,2 m z ograjo, ki bo olajšal dostop do soteske. Otok se ohranja v obstoječem obsegu in naravnem stanju, dostop do njega se ne izvede. Dostopne poti se ohranijo kot steze z utopljenimi stopnimi kamni. Pot med potokom in brežino do Klevevške Toplice se ohrani brez posegov. Pot v sotesko ostaja kot steza, zamenja se le dotrajana lesena ograja. Pred vstopom čez potok se lahko postavi urbana oprema (stojala za kolesa) in rekonstruira se prepust za preliv visokih vod. Na območju se ohranja obstoječi gozdni rob ter obstoječa grmovna in drevesna vegetacija. Območja se ne osvetljuje. Na območju se ne postavlja novih razlagalnih tabel.–Ob obstoječem lesenem mostu se tudi pred sprejetjem OPPN dopušča postavitev nove lesene brvi za dostop na območje ohranjanja narave. Grajski kompleks se z območjem Toplice lahko poveže s sprehajalno potjo. Stanovanjski objekt severno od mlina se odstrani ali preuredi v smislu prezentacije nekdanjega gospodarskega objekta – kot urbana oprema prostora ali kot turistično informacijska točka s sanitarijami in bifejem na vstopu v območje Klevevža.
V OPPN se opredelijo površine za parkirišča za potrebe obiskovalcev toplic, preverijo se lokacije v drugih EUP: vzdolžno ob dostopni cesti (sonaravno oblikovanje, brez opornih zidov) ali/in na zgornjem platoju v sklopu grajskega.
Na območju se ne dovoli: prenočevanje na prostem, šotorjenje, kurjenje, izvajanje množičnih prireditev, vožnja z motornimi kolesi in kolesi ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov. Območja se ne osvetljuje. Vsi posegi na območje naravnih vrednot, kulturne dediščine in voda morajo biti usklajeni s pristojnimi službami oz. predpisi s področja varstvo narave, varstvo kulturne dediščine in upravljanje z vodami. Jame, ki niso odprte za javnost, se ustrezno zaščiti pred obiskovalci.
|
|
GRK_8_OPPN
|
OPPN Turistično območje
Tičnica in Goščava
|
Predviden OPPN za ureditev turističnega kompleksa na območju Tičnice in Goščave: uredijo se hotelsko gostinska ponudba, lahko tudi wellness, apartmaji in podobno na namenski rabi BT ter parkovne ureditve, šport in rekreacija na namenski rabi ZS.
Na parceli 2545/1 k.o. Zbure, ki sega tudi na območje OPPN, je registrirana lokacija prikritega grobišča Klevevž 1, zato je potrebna pri pripravi OPPN uskladitev z nosilcem urejanja prostora, pristojnim za urejanje prikritih grobišč.
|
|
GRK_9
|
Kmetijski objekti in manipulacijske površine
|
Dopustni sta postavitev dveh kmetijskih pomožnih objektov za spravilo pridelkov in kmetijske mehanizacije ter ureditev manipulacijskih površin. Oblikovanje stavb mora biti medsebojno usklajeno, da tvori skladno celoto. Enoetažni objekti so leseni ali pa zidani in z leseno fasado, streha je dvokapnica s sivo kritino. Dopustno je sodobno arhitekturno oblikovanje, ki pa mora povzemati tradicionalni gabarite in proporce. Uredijo se manipulacijske površine, ki se dimenzionirajo za potrebe kmetijske mehanizacije, tovornih vozil. Ob stavbah se ohranijo ali na novo zasadijo visokorasli listavci.
|
|
Hrib
|
|
|
|
HRI_1 do HRI_5
|
vas Hrib
|
Ustvarja se obcestna pozidava. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
HRI_6 do HRI_10
|
zaselki vasi Hrib
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
Za HRI_6 velja še: v primeru gradnje stanovanjskega objekta mora investitor zagotoviti ustrezno pasivno zaščito zaradi hrupa avtoceste.
|
|
Koglo
|
|
|
|
KOG_1
|
zaselek pri cerkvi
|
Ohranjajo se vizure na cerkev sv. Lenarta. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
|
|
KOG_2
|
kmečki turizem pri cerkvi
|
Dopustne so ureditve za razvoj turizma, gostinstva, prireditve na prostem, vendar ne smejo vplivati na kvalitetne vizure na cerkev ter zastirati razgledov od cerkve na šmarješko dolino. Stalno bivanje ali stanovanjska stavba niso dopustni. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
KOG_3
|
zaselek severno od cerkve
|
Ni posebnih PIP.
|
|
KOG_4
|
zaselek zahodno od cerkve
|
Ni posebnih PIP.
|
|
KOG_5
|
kmetijsko gospodarstvo
|
Dopustne so ureditve za kmetijsko gospodarstvo – za gradnjo hleva, silosa, kozolca, objekta za shranjevanje kmetijske mehanizacije in dopolnilne dejavnosti na kmetiji ipd.
|
|
KOG_6
|
zaselek Vidrih
|
Ni posebnih PIP.
|
|
KOG_7
|
zaselek Gorenc
|
Ni posebnih PIP.
|
|
KOG_8
|
zaselek Lakote
|
Na območju velike verjetnosti pojavljanja plazov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka.
|
|
KOG_9
|
zaselek Robek
|
Ni posebnih PIP.
|
|
KOG_10_OPPN
|
OPPN kamnolom Lakote
|
Predviden OPPN za ureditev opuščenega nelegalnega kopa – za izkoriščanje in sanacijo. Obstoječi nelegalni kop se sanira z izvedbo položnejših brežin oziroma vmesnih berm, tako da bo po končanem pridobivanju možna njihova ozelenitev. Poleg tega se predvidi širitev kamnoloma proti severu in vzhodu, s čimer bo omogočena lokalna samooskrba z mineralno surovino za gradbeništvo (tehnični kamen za vzdrževanje lokalnih cest in poti ter za potrebe lokalnih gradenj). V okviru posegov se izvedejo vsi ustrezni ukrepi za varstvo bivalnega okolja, preprečitev motenj za okoliške prebivalce, varstvo bližnjega vodnega vira (Zavetrščica) in narave. V okviru OPPN se preverijo najboljše možne rešitve dostopa in rešitve za preprečitev negativnih vplivov na naselje Žaloviče in naselja, skozi katera bo potekal tovorni promet do kamnoloma. Dostop do samega kopa se uredi na skrajnem severnem delu parcele 188, k.o. Žaloviče, tako da se njen južni del lahko uporablja kot kmetijsko zemljišče. Ohranja se pas gozda in reliefna bariera vzdolž ceste, tako da se zagotovi čim manjša vidna izpostavljenost kopa iz obstoječe domačije v bližini. Širitev in sanacija kamnoloma se načrtujeta tako, da bo možna sprotna sanacija posameznih delov. Pred začetkom rudarskih del je investitor dolžan pridobiti vsa potrebna dovoljenja v skladu z Zakonom o rudarstvu ter kot podlago za OPPN zagotoviti ustrezne preiskave in strokovno dokumentacijo – rudarski projekt izkoriščanja z določitvijo poteka sanacije ter elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralne surovine v nahajališču.
|
|
Mala Strmica
|
|
|
|
MAS_1 in
MAS_2
|
vas Mala Strmica – jug
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. V primeru zunanjega osvetljevanja objektov naj se uporablja svetila z usmerjenim svetlobnim snopom v tla in z avtomatskim izklopom osvetljevanja po 22. uri.
|
|
MAS_3
|
vas Mala Strmica – sever
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
MAS_4
|
zaselek Trlep
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
MAS_5
|
Bobnar
|
Širitve objekta niso dopustne – tlorisni in višinski gabariti objekta se ne smejo povečevati, lahko pa se zmanjšajo. Dopustna je rekonstrukcija objekta ter preoblikovanje fasad (v temnejših zemeljskih barvah) in zasaditev z avtohtono vegetacijo.
|
|
MAS_6
|
Ograda za konje
|
Dopustna je postavitev ograde za konje s kozolcem, senikom ipd. Obstoječe gozdne površine naj se v čim večji meri ohranja. V primeru zunanjega osvetljevanja objektov naj se uporablja svetila z usmerjenim svetlobnim snopom v tla in z avtomatskim izklopom osvetljevanja po 22. uri.
|
|
MAS_7_OPPN
|
OPPN turistično območje Makše
|
Predviden OPPN za ureditev območja za turizem. Možnost prenočišč, gostinske ponudbe, športa in rekreacije ipd. Posebna pozornost naj se nameni umestitvi objektov in poti v strm in vizualno izpostavljen relief. Oblikovanje objektov in materiali naj bodo skladni s tradicionalno tipologijo. Fasade in strehe naj bodo v temnejših zemeljskih barvah. Vsi posegi morajo biti predhodno usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
Orešje
|
|
|
|
ORE_1
|
vas Orešje
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ORE_2, ORE_3, ORE_4, ORE_5
|
Orešniki
|
Z novogradnjami se ustvari sklenjena obcestna pozidava, ki se prilagaja strmemu terenu. Pod domom za ostarele se ohranja zelen nepozidan pas. Pri vseh posegih se posebna pozornost nameni umestitvi in oblikovanju objektov ter čim manjšem preoblikovanju terena, ker je območje vizualno zelo izpostavljeno. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ORE_6 do ORE_9
|
severni zaselki
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ORE_10
|
zaselek Hrib
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ORE_11 do ORE_13
|
vzhodni zaselki
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ORE_14
|
Orešniki vzhod
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Radovlja
|
|
|
|
RAD_1 in
RAD_2
|
vas Radovlja
|
Ni posebnih PIP.
|
|
RAD_3
|
zaselek Cerovec
|
Ohranjajo se vizure z vinogradniškega območja (Mevce, Mlada gora) na cerkev sv. Jakoba. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
RAD_4
|
zaselek Podcerovec
|
Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
RAD_5
|
zaselek Podkostanovlje
|
Ni posebnih PIP.
|
|
RAD_6
|
zaselek Zagorica-jug
|
Obstoječi dejavnosti (proizvodnja strešnikov ipd.) se dovoli delovanje v obstoječem obsegu. Dejavnost se na tej lokaciji ne širi več, v primeru potrebe po širitvi se celotna dejavnost preseli v gospodarsko cono.
|
|
RAD_7
|
zaselek Zagorica-sever
|
Posebna pozornost se posveti gabaritom in oblikovanju objektov, ker je območje v neposredni bližini cerkve na Slapah (kulturni spomenik) in je vizualno izpostavljeno. Na nepozidanem severovzhodnem delu naselja ob glavni cesti je dopustna gradnja pritličnih objektov z daljšo stranico vzporedno s cesto, nevpadljivih barv in z ustrezno ozelenitvijo.
|
|
RAD_8 do RAD_15
|
zahodni zaselki Radovlje
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Sela
|
|
|
|
SEL_1
|
vas Sela
|
Posebna pozornost se posveti gabaritom in oblikovanju objektov, ker je območje vizualno izpostavljeno v pogledih z avtoceste. Ohranja se zeleni pas med vasjo in Zgornjo Družinsko vasjo ter med zaselkom Hodnik. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti Zavod RS za varstvo narave OE Novo mesto.
|
|
SEL_2
|
zaselek Hodnik
|
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnima službama oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine.
|
|
Sela pri Zburah
|
|
|
|
SEZ_1
|
vas Sela pri Zburah
|
Ni posebnih PIP.
|
|
SEZ_2
|
zaselek Hum
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Strelac
|
|
|
|
STR_1
|
vas Strelac
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. pred kakršnimikoli zemeljskimi deli izvesti predhodne arheološke raziskave.
|
|
STR_2
|
zaselek Šuta
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
STR_3
|
zaselek Mlada Vina
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
Šmarješke Toplice
|
območje izven UN
|
|
|
ŠMT_19
|
Obrh-vzhod
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŠMT_220
|
mlin na Toplici
|
Posege v strugo in v pas ob Toplici se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5m na obeh straneh struge. V strugo Toplice se ne umešča ovir in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka. Vodotok in spremenjena (degradirana) okolica mlina se uredi tako, da se povrne v prejšnje stanje. Odstrani se kamnomet v strugi, ob zajezitvi zraven mlina. Območje se ponovno zasadi z avtohtono vegetacijo. Odstrani se neprimerna osvetljava oz. se nadomesti z ustrezno, skladno s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Površine do vodotoka naj ostajajo v travni izvedbi in ob vodotoku se lahko zasadi lokalno značilna zarast. Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojnimi službami oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine ter upravljanja z vodami.
|
|
ŠMT_23
|
Dolnje Šmarješke Toplice
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŠMT_24
|
Gornje Šmarješke Toplice
|
Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. Na območju varstva vodnih virov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka ter določila veljavnega predpisa o varstvu vodnih virov.
|
|
ŠMT_25
|
Obrh-zahod
|
Na območju varstva vodnih virov je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka ter določila veljavnega predpisa o varstvu vodnih virov.
|
|
ŠMT_16 do ŠMT_18, ŠMT_20, ŠMT_21, ŠMT_26, ŠMT_27
|
zaselki in domačije okoli Šmarjeških Toplic
|
Ni posebnih PIP.
|
|
Šmarjeta
|
območje izven UN
|
|
|
ŠMA_11
|
domačija Prešeren
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŠMA_12
|
domačija Klančar
|
Vsi posegi na območje vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za upravljanje z vodami.
|
|
ŠMA_13
|
domačija Smrekar
|
Domačija je na poplavnem območju Radulje, zato je dopustno le investicijsko vzdrževanje, medtem ko novogradnja ali rekonstrukcija, niti nadomestna gradnja objektov niso dopustne, prav tako ni dopustno nasipavanje terena.
|
|
Vinica pri Šmarjeti
|
|
|
|
VIC_1
|
vas Vinica
|
Ohranja se obcestna zasnova pozidave v vasi. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
VIC_2
|
zaselek pri cerkvi sv. Martina
|
Ohranjajo se vizure na cerkev sv. Martina. Uredi se športno-rekreacijsko območje za lokalne potrebe. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
VIC_3
|
domačija ob potoku
|
Dopustna je ureditev opazovalnice prostoživečih živali v okviru turistične dejavnosti. Dela ob vodotoku naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib in razmnoževanja bobra, ki poteka od začetka marca do konca junija. Lesena brv naj se ne zasidra v potok. Opazovalnico se izvede na delu, kjer ni potrebno krčiti obstoječe zarasti ob vodotoku, izven 5 m obvodnega pasu in na delu, kjer ne ogroža bobrišča in bobrovega delovanja ter obstoja. Pot do opazovalnice se predvidi kot travno stezo, ki se jo vzdržuje s košnjo. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
|
|
VIC_4
|
zaselek zahodno od vasi
|
Pobočje je vidno izpostavljeno, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom in streham ter kritini objektov.
|
|
Vinji vrh
|
|
|
|
VIV_1
|
zaselek pri cerkvi sv. Jožefa
|
Ohranjajo se vizure na cerkev. Pri posegih v neposredni bližini drevesne naravne vrednote Vinji vrh – lipa jo je treba zavarovati pred mehanskimi poškodbami debla, vej in korenin. Okoli drevesa se ohranja ustrezno veliko nepozidano območje. Dopustna so le vzdrževalna dela in rekonstrukcije obstoječih objektov. Novi objekti niso dopustni. Dopustni so posegi v smislu prezentacije arheološke kulturne dediščine. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
VIV_2 do VIV_8
|
zaselki pri Beli Cerkvi
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave. Na erozijskem območju je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka.
Poleg navedenega za enoto VIV_5 velja še: V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. pred kakršnimikoli zemeljskimi deli izvesti predhodne arheološke raziskave.
|
|
VIV_9 do VIV_15
|
razpršeni zaselki na vinogradniškem Območju
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine. Pri zemeljskih delih naj se upoštevajo predpisi s področja ohranjanja narave v zvezi z najdbo mineralov in fosilov. Štirinajst dni pričetkom zemeljskih del naj se obvesti pristojno službo za varstvo narave.
Poleg navedenega za enoto VIV_14 velja še: V enoti je registrirano arheološko najdišče, zato je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja oz. pred kakršnimikoli zemeljskimi deli izvesti predhodne arheološke raziskave.
|
|
VIV_16
|
Kmetija na Vinjem vrhu
|
Pri prenovah in novogradnjah stavb in pomožnih objektov se zagotovi funkcionalna in oblikovna skladnost. Arhitekturno oblikovanje je lahko sodobno in naj povzema osnovne značilnosti proporcev in barvne sheme stavb (sive strehe, bele oz. peščene barve fasad). Na kmetijskih zemljiščih je dopustna postavitev kmetijskih pomožnih objektov, ki morajo biti oblikovno podrejeni osnovnim stavbam.
|
|
Zbure
|
|
|
|
ZBU_1
|
Pri gasilskem domu
|
Ob prenovah objektov se ob regionalni cesti oblikuje poteza gabaritno in oblikovno usklajenih objektov. Novogradnje in ureditve na površinah ob Laknici niso dopustne. Pri poslovnih in obrtnih objektih je dopustno odstopanje višine objektov od tradicionalnih zaradi funkcionalnih zahtev (stolp pri gasilskem domu ipd.). Območje ZS se nameni športno rekreacijskim ureditvam (igrišča, pomožni objekti ipd.).
|
|
ZBU_2 in ZBU_3
|
Pri Vovku
|
Z zasnovo objekta oziroma objektov in zunanjih ureditev se oblikuje kakovosten in prepoznaven vstopni prostor v naselje. Ob regionalni cesti se upošteva obstoječa gradbena linija. Na območju poplav je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka.
|
|
ZBU_4 in ZBU_5
|
Zbure – pod Anzovcem
|
Ohranja se obstoječa tipologija pozidave in organizacija parcel (stanovanjski objekti ob cesti, dvorišča in gospodarska poslopja v globini parcele). Ob regionalni cesti se upošteva obstoječa gradbena linija.
|
|
ZBU_6 do ZBU_9
|
Zaselki ob Laknici
|
Gradnja novih objektov na bregovih potoka Laknica ni dopustna. Urejajo se pešpoti ob potoku, dopustna je ureditev novih dostopov do vode in mostičev, ki se poenoteno oblikujejo. Ohranja in vzdržuje se obstoječa obrežna vegetacija; v primerih dovoljenih novih posegov in ob vzdrževanju je treba odstranjeno vegetacijo nadomestiti z novo, z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst. Vsi posegi v vodni in obvodni prostor Laknice ter območje naravne vrednote morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
|
|
ZBU_10 do ZBU_14
|
Kmetije na zahodu in jugu
|
Ohranja in dopolnjuje se obstoječa pozidava stanovanjskih in gospodarskih objektov z možnostjo dopolnilnih dejavnosti, spodbuja se posebej turizem na kmetiji.
Vsi posegi v območje naravne vrednote morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Na območju poplav je potrebno upoštevati določila 52. člena tega odloka.
|
|
ZBU_15
|
Domačija Zbure 19
|
Ohranja in dopolnjuje se obstoječa pozidava stanovanjskih in gospodarskih objektov z možnostjo dopolnilnih dejavnosti (predelava ekoloških pridelkov, turizem na kmetiji). Pobočje je vizualno izpostavljen, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom in streham ter kritini objektov, ki naj bodo poenotene.
Vsi posegi morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave.
|
|
ZBU_16
|
Travnata površina, z občasno rabo kot prireditveni prostor
|
Travnata površina, ki se občasno uporablja kot prireditveni prostor (sezonske prireditve, tekmovanja, delovanje civilne zaščite ipd.) dopustna je postavitev začasnih objektov, ki se po končani sezoni ali prireditvi odstranijo. Dopusti se postavitev enega nezahtevnega objekta za shranjevanje orodja in pripomočkov za potrebe prostovoljnega gasilskega društva. Obvezno je ohranjanje in vzdrževanje obstoječe obrežne vegetacije; v primerih posegov je treba odstranjeno vegetacijo nadomestiti z novo, z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst. Dejavnost naj se izvaja izven 5 m pasu od roba vodotoka, pri čemer se ohranja naravna brežina vodotoka in primarna zarast. Vsi posegi v vodni in obvodni prostor Laknice in območje naravne vrednote morajo biti usklajeni s pristojnima službama za varstvo narave in upravljanje z vodami.
|
|
ZBU_17
|
Zbure jedro
|
Predvidena ureditev centra naselja. Posebna pozornost se posveti ureditvi prostora ob križišču dveh regionalnih cest in določitvi večje javne odprte površine (trga) ter parkirišča za potrebe javnih prireditev. Dopustne so tudi ureditve otroškega igrišča in večnamenskega prostora. Območje se s peš potjo poveže s pobočjem Anzovca (rekreacija v naravi) in potokom Laknica. Urejajo se usklajeno oblikovani objekti, nanizani ob enotni gradbeni liniji, višine največ P + 1 + M. Regionalna cesta dobi značaj osrednje ulice, uredita se pločnik in kolesarska steza, ki se povezujeta z zunanjimi ureditvami ob objektih.
|
|
ZBU_18
|
Zbure vzhod
|
Uredi se obcestna pozidava s stanovanjskimi, gospodarskimi in spremljajočimi objekti ter dejavnostmi. Regionalna cesta dobi značaj osrednje ulice, uredita se pločnik in kolesarska steza, zato novi hišni priključki niso dopustni. Dostop do novih objektov je z juga. V novi pozidavi se uredijo usklajeno oblikovani objekti, nanizanimi ob enotni gradbeni liniji. Zagotovi se oblikovanje parcel in objektov, pri katerem bosta upoštevani morfologija in tipologija obstoječih objektov v soseščini.
|
|
ZBU_19 in ZBU_20
|
zaselka Matko in Jamnik
|
Vsi posegi na območja naravnih vrednot, vodotoka in kulturne dediščine morajo biti usklajeni s pristojnimi službami oz. predpisi s področja varstva narave in kulturne dediščine ter upravljanje z vodami.
|
|
ZBU_21
|
zaselek Zaboršt
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ZBU_22
|
domačija Anderlič
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ZBU_23
|
domačija Zajc
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ZBU_24
|
domačija Cvelbar
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ZBU_25
|
travnato igrišče
|
Dopusti se travnato nogometno igrišče brez stalnih ureditev.
|
|
ZBU_26_OPPN
|
OPPN Stanovanjsko območje Zbure sever
|
Predviden OPPN za ureditev novega stanovanjskega območja z individualnimi objekti. Zasnova nove pozidave naj smiselno nadaljuje strukturo obstoječe pozidave – predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen. Uvoz se uredi z regionalne ceste in lokalne ceste proti Klenoviku. Zahodno in južno pobočje hriba je izpostavljeno pogledom, zato se posebna pozornost posveti višinskim gabaritom in streham ter kritini objektov, ki bodo oblikovali novo fasado naselja.
|
|
Žaloviče
|
|
|
|
ŽAL_1
|
vas Žaloviče
|
Ohranjajo se vizure na cerkev sv. Urha. Na severnem delu vasi, ob pohodniški poti Šmarješke Toplice – Koglo se lahko uredi poletni gostinski vrt. Vsi posegi na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ŽAL_2 in ŽAL_3
|
zaselki Čela
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŽAL_4
|
domačija Robek
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŽAL_5 in ŽAL_7
|
zaselki okoli vasi
|
Ni posebnih PIP.
|
|
ŽAL_6 in ŽAL_8
|
zaselki okoli vasi
|
Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ŽAL_9
|
stanovanjska hiša Vovko
|
Dopustno je vzdrževanje stavbe v okviru obstoječih gabaritov, ali njeno zmanjšanje. Vzhodna fasada objekta se vizualno zakrije v pogledih z lokalne ceste z avtohtono visokoraslo vegetacijo. Fasada se uredi v temnejših zemeljskih tonih. Vsi posegi na arheološkem območju se uskladijo z varstvenim režimom in drugimi predpisi varstva kulturne dediščine.
|
|
ŽAL_10
|
športno igrišče
|
Dopustna je ureditev večnamenskega športnega igrišča.
|
|
ŽAL_11
|
kmetijski pomožni objekti
|
Dopustna je postavitev kmetijskih pomožnih objektov.
|
125. člen
(posebni PIP za EUP vinogradniška območja)
| ŠIFRA EUP | IME EUP |
| VIN_01 | Čelevec |
| VIN_02 | Ruje |
| VIN_03 | Mala Strmica 1 |
| VIN_04 | Mala Strmica 2 |
| VIN_05 | Mala Strmica 3 |
| VIN_06 | Koglo |
| VIN_07 | Mlada Gora |
| VIN_08 | Vinica |
| VIN_09 | Mevce |
| VIN_10 | Sevne – Žaloviče |
| VIN_11 | Orešje – sever |
| VIN_12 | Orešje – jug |
| VIN_13 | Mlada vina – Strelac |
| VIN_14 | Vinji vrh 1 |
| VIN_15 | Pod Čeli |
| VIN_16 | Vinji vrh 2 |
(1) V EUP vinogradniških območij se prepleta več vrst namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A.
(2) Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča, zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjami. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake.
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc.
(4) Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni:
(5) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le ob zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka, ki mora imeti minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(6) Drugi pogoji:
(7) Posebni pogoji za posamezna vinogradniška območja:
126. člen
(posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin)
| ŠIFRA EUP | IME EUP | POSEBNI PIP |
| IKR_01 | Dolina Radulje | veljajo PIP za izjemno obvodno krajino |
PIP za izjemno obvodno krajino:
127. člen
(posebni PIP za EUP na območju avtoceste)
(1) EUP avtocesta se opredeli na območju veljavnih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na območju Občine Šmarješke Toplice.
| ŠIFRA EUP | IME EUP |
| AC_1_DPN | del Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Lešnica – Kronovo (Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05) ostane v veljavi do preklica. |
| AC_2_DPN | del Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Kronovo – Smednik (Uradni list RS, št. 27/01, 10/02, 110/02-ZureP-1) ostane v veljavi do preklica. |
| AC_3_DPN | del Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Lešnica – Kronovo (Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05) ter del Lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Kronovo – Smednik (Uradni list RS, št. 27/01, 10/02, 110/02-ZureP-1) ostaneta v veljavi do preklica. |
128. člen
(posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)
| ŠIFRA EUP | IME EUP |
| OPR_1 do OPR_10 | Preostali del odprtega prostora |
3.7 PIP NA OBMOČJIH PREDVIDENIH OPPN
129. člen
(splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)
Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:
a) Na območju UN Šmarjeta s Šmarješkimi Toplicami:
| Zap št. | šifra enote | ime enote |
| 1 | ŠMT_14_OPPN | OPPN Turistično območje med Termami in Radežem |
| 2 | ŠMT_15_OPPN | OPPN Topliška vas jug |
b) Na območju UN Bela Cerkev:
| Zap št. | šifra enote | ime enote |
| 1 | BEC_9_OPPN | OPPN Bela Cerkev – jug |
| 2 | BEC_10_OPPN | OPPN Poslovno-storitveno območje Bela Cerkev – vzhod |
| 3 | BEC_11_OPPN | OPPN Pokopališče |
c) Na območju preostalih naselij:
| Zap. št. | ime naselja | šifra enote | ime enote |
| 3 | Grič pri Klevevžu | GRK_7_OPPN | OPPN območje Klevevških toplic in mlina |
| 4 | Grič pri Klevevžu | GRK_8_OPPN | OPPN Turistično območje Tičnica in Goščava |
| 5 | Koglo | KOG_10_OPPN | OPPN Kamnolom Lakote |
| 6 | Mala Strmica | MAS_7_OPPN | OPPN turistično območje Makše |
| 7 | Zbure | ZBU_26_OPPN | OPPN Stanovanjsko območje Zbure sever |
130. člen
(splošni pogoji za pripravo, spremembo ali dopolnitev OPPN)
(1) Za območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi površinami in GJI, ter da bo dinamika priprave posameznih OPPN zagotavljala smiselno faznost prostorskih ureditev. Na območjih, kjer je predvidenih več OPPN, ki se prostorsko stikajo, se lahko pripravi en skupen OPPN za celotno območje.
(2) Če se izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava OPPN, je treba pripraviti strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje.
(3) PNR in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki ureja območje.
(4) Na območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom.
(5) Na območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN, se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način, da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se načrtujejo.
(6) Na območjih predvidenih OPPN, ki so izven registriranih arheoloških najdišč, se v času priprave OPPN opravijo predhodne arheološke raziskave za določitev ocene arheološkega potenciala.
(7) Določila tega člena tega odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve veljavnih OPPN.
(8) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR. Za dovoljevanje posegov v prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN.
131. člen
(splošni pogoji za parcelacije v območjih, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili veljavnega OPPN.
(2) Na območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI.
(3) Na območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljujejo gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom.
132. člen
(splošni pogoji za pripravo OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)
(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.
(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:
(3) Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, je treba v okviru strokovnih podlag obvezno izdelati tudi krajinske preveritve in utemeljitve.
4 PREHODNE, POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA
4.1 Prehodne določbe
133. člen
(veljavnost in prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji izvedbeni akti:
| IME DOKUMENTA | OBJAVA ODLOKA |
| Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Lešnica – Kronovo | Uradni list RS, št. 22/05, 48/05-popr. |
| Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Kronovo – Smednik | Uradni list RS, št. 27/01, 10/02, 110/02-ZureP-1 |
| Lokacijski načrt obvoznice Šmarjeta | Uradni list RS, št. 91/99 |
| OPPN Konjeniški center Brezovica | Uradni list RS, št. 94/13 in 1/16 |
| OPPN turistično storitvena gospodarska cona Dolenje Kronovo | Uradni list RS, št. 26/16 |
| OPPN Prinovec | Uradni list RS, št. 85/16 |
| OPPN za stanovanjsko-počitniško naselje Nad Prinovcem 2 | Uradni list RS, št. 79/17 |
| OPPN za Topliško vas | Uradni list RS, št. 70/18 |
| OPPN Šmarjeta | Uradni list RS, št. 43/18 |
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski planski in izvedbeni akti:
| IME DOKUMENTA | OBJAVA ODLOKA |
| Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – s spremembami in dopolnitvami | Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95,11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 92/99, 52/00, 12/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03,15/04, 99/04, 31/06, 47/06 – popravek, 53/07- popravek, 11/09-popravek, 37/09 – popravek |
| Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – s spremembami in dopolnitvami | Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 8/95,11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03, 15/04, 99/04, 31/06, 47/06 – popravek, 53/07-popravek, 11/09-popravek, 37/09 – popravek |
| Prostorsko ureditveni pogoji za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (PUP MONM ZMP-UBP-1) | Uradni list RS, št. 72/06-UPB-1, 53/07-popravek, 65/07-obvezna razlaga, 64/08 |
| Ureditveni načrt Šmarjeta | Uradni list RS, št. 14/96, 35/96, 72/01 |
134. člen
(varstvena območja dediščine)
Do uveljavitve varstvenih območij dediščine se upoštevajo določbe odloka za enote dediščine, ki so vključene v strokovne zasnove varstva z varstvenimi režimi – 93. člen (splošni PIP za varstvo kulturne dediščine) tega odloka. »Smernice varstva kulturne dediščine za PRO MO Novo mesto (ZVKDS OE Novo mesto, oktober 2006)« se hranijo na sedežu občine Šmarješke Toplice in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto.
4.2 Posebne določbe
135. člen
(odstopanja od PIP)
136. člen
(nedovoljene gradnje)
Objekti, ki so nedovoljena gradnja in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka lahko pridobijo ustrezna dovoljenja s področja graditve objektov, skladno z določbami tega odloka. Za posege na območjih in objektih kulturnih spomenikov in kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
137. člen
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)
V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN.
138. člen
(dokončanje že začetih postopkov)
Zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, za katere so bile vloge oddane pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
139. člen
(hramba OPN)
(1) OPN Občine Šmarješke Toplice je izdelan v digitalni obliki in tiskan v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Občine Šmarješke Toplice v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na sedežu Občine Šmarješke Toplice.
140. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad OPN Občine Šmarješke Toplice opravljajo pristojna ministrstva.
4.3 Končna določba
141. člen
(veljavnost občinskega prostorskega načrta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.«
2. člen
(preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora – Priloga 1)
Prilogi 1a (preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah PNR) in 1b (preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah PNR) se v celoti zamenjata, nadomesti ju »Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora«. Priložena je kot Priloga 1 tega odloka.
3. člen
(spremembe grafičnih prikazov OPN)
Grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela se v celoti zamenjajo.
POSEBNI DOLOČBI
4. člen
(hramba SD OPN)
(1) SD OPN občine Šmarješke Toplice so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh (3) izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN občine Šmarješke Toplice v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežu Občine Šmarješke Toplice.
5. člen
(nadzorstvo)
Nadzor nad SD OPN Občine Šmarješke Toplice opravljajo pristojna ministrstva.
KONČNA DOLOČBA
6. člen
(veljavnost SD OPN)
Ta odlok začne veljati petnajsti (15) dan po objavi v Uradnem glasilu e-občina.
Številka: 350-0056/2017-198
Datum: 29.09.2021
Občina Šmarješke Toplice
Marjan Hribar, župan
